Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


41 - 50 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Prof. dr. Lidija Zadnik Stirn – prejemnica priznanja za življenjsko delo
Vasja Leban, 2024, poljudni članek

Ključne besede: gozdarstvo, življenske nagrade, operacijsko raziskovanje
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (113,84 KB)

42.
IUFRO Svetovni gozdarski kongres 2024 v Stockholmu na Švedskem
Tadeja Pepelnjak, Boris Rantaša, 2024, poljudni članek

Ključne besede: IUFRO, slovenska delegacija, Svetovni gozdarski kongres
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (205,30 KB)

43.
Septembra uspešno izvedli prvo uvodno srečanje delovne skupine projekta IFORPLAN
Blanka Klinar, 2024, poljudni članek

Ključne besede: projektna srečanja, IFORPLAN
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (299,89 KB)

44.
Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemov
Saša Šercer, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Ključne besede: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (291,72 KB)

45.
46.
Spremljanje pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrst
Lado Kutnar, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Spremljanje stanja in sprememb pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests na dveh različnih ravneh (raven 1 in 2). Na ravni 2, ki vključuje reprezentativne ploskve za intenzivni monitoring gozdov (ploskve IM), sistematično spremljamo stanje pritalne vegetacije že od leta 2004. Ob četrti ponovitvi popisa v letih 2019/2020 smo ugotovili, da se je v obdobju od prvega popisa število vrst v zeliščni plasti na večjih vegetacijskih podploskvah v povprečju zmanjšalo za –7,1 % in na manjših za –11,2 %. Čeprav se je na večini ploskev IM število vrst zmanjšalo (najizraziteje v nižinskih gozdovih), pa se je predvsem zaradi velikopovršinskih motenj na posameznih ploskvah vrstna pestrost tudi povečala. V prihodnje bomo v okviru spremljanja sprememb pritalne vegetacije gozdov namenili večjo pozornost tudi procesom termofilizacije, evtrofikacije in biotske homogenizacije, ki jih že zaznavamo v pritalni vegetaciji slovenskih gozdov.
Ključne besede: spremljanje pritalne vegetacije, zeliščna plast, številčnost rastlinskih vrst, vrstna pestrost, velikopovršinske motnje, intenzivni monitoring
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (416,01 KB)

47.
Program Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji (2004–2024)
Primož Simončič, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2024, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V letu 2024 obeležujemo dvajset let aktivnosti Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji, ki je del mednarodnega programa ICP Forests in Konvencije UN ECE CLTRAP. Glavni namen aktivnosti je spremljati učinke onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov na gozdne ekosisteme. Na desetih hektarskih ploskvah v Sloveniji potekajo različna opazovanja in meritve ter stanja drevja po mednarodno usklajenih protokolih. Letna poročila o stanju gozdov so javnosti dostopna na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije in Inštituta za gozdne ekosisteme Thünen v Nemčiji. Rezultati intenzivnega monitoringa gozdov so pomembni za razumevanje odziva drevja na okoljske spremembe, na ekstremne dogodke, bolezni in druge dejavnike in so del raziskovalne dejavnosti ter razumevanja razvoja gozdov na izbranih objektih.
Ključne besede: Program intenzivni monitoring gozdov, Slovenija, ICP Forests
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (496,50 KB)

48.
Spremljanje izbranih lastnosti tal na ploskvah intenzivnega monitoringa (IM) gozdnih ekosistemov
Aleksander Marinšek, Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sistematično spremljanje stanja gozdnih tal v Sloveniji od leta 1995/96 omogoča oceno osnovnih pedoloških lastnosti in spremljanje sprememb v času. Intenzivni monitoring na izbranih lokacijah pa od leta 2003 omogoča tudi oceno vzročno-posledičnih odnosov in spremljanje procesov v tleh. Analiza mineralnega dela tal (0–10 cm) kaže na razlike med ploskvami na različnih lokacijah v Sloveniji, spremembe talnih parametrov v času intenzivnega spremljanja znotraj posameznih ploskev pa se niso zelo spremenile. Opazili smo nekoliko povečanje organskega ogljika in skupnega dušika, medtem ko so vrednosti razmerja med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) ter pH tal ostale stabilne. Kljub razlikam med ploskvami so vrednosti ogljika in dušika ter njunega razmerja primerljive z vrednostmi iz evropske mreže 16 km × 16 km. Čeprav so opazne manjše spremembe v analiziranih lastnostih tal med obdobjema vzorčenja (2003–2010 in 2022), so trendi stabilni. Analiza stanja gozdnih tal na ploskvah sistema intenzivnega monitoringa kaže na manjše spremembe med prvim in drugim obdobjem vzorčenja. Kljub temu so trendi stabilni, kar kaže na logično povezanost dinamike ogljika in dušika v gozdnih ekosistemih. Nadaljnje aktivnosti intenzivnega spremljanja gozdnih tal so ključne za razumevanje procesov v tleh in opredelitev kazalnikov zdravega stanja tal v prihodnosti.
Ključne besede: gozdna tla, gozdna rastišča, ogljik v tleh, dušik v tleh, lastnosti gozdnih tal, spremljanje stanja
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (256,39 KB)

49.
20 let intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji
Primož Simončič, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: intenzivni monitoring
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (45,27 KB)

50.
Variety of general position problems in graphs
Jing Tian, Sandi Klavžar, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Let $X$ be a vertex subset of a graph $G$. Then $u, v\in V(G)$ are $X$-positionable if $V(P)\cap X \subseteq \{u,v\}$ holds for any shortest $u,v$-path $P$. If each two vertices from $X$ are $X$-positionable, then $X$ is a general position set. The general position number of $G$ is the cardinality of a largest general position set of $G$ and has been already well investigated. In this paper a variety of general position problems is introduced based on which natural pairs of vertices are required to be $X$-positionable. This yields the total (resp. dual, outer) general position number. It is proved that the total general position sets coincide with sets of simplicial vertices, and that the outer general position sets coincide with sets of mutually maximally distant vertices. It is shown that a general position set is a dual general position set if and only if its complement is convex. Several sufficient conditions are presented that guarantee that a given graph has no dual general position set. The total general position number, the outer general position number, and the dual general position number of arbitrary Cartesian products are determined.
Ključne besede: general position, total general position, outer general position, dual general position, Cartesian product of graphs, strong resolving graph, convex subgraph
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (377,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.69 sek.
Na vrh