111. Weak effect of urbanization on bdelloid rotifers living in lichensRebecca Partemi, Nicolas Debortoli, Alejandro Martinez, Lyudmila Kamburska, Caroline Souffreau, Hans Matheve, Pieter Vantieghem, Luc De Meester, Karine Van Doninck, Thomas Merckx, Diego Fontaneto, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Human activities have an overwhelming impact on the natural environment, leading to a deep biodiversity crisis whose effects range from genes to ecosystems. Here, we analysed the effect of such anthropogenic impacts on bdelloid rotifers (Rotifera Bdelloidea), for whom these effects are poorly understood. We targeted bdelloid rotifers living in lichen patches across urbanization gradients in Flanders and Brussels (Belgium). Urbanization was measured as the percentage of built-up area (BU) across different spatial scales, at circles from 50 to 3200 m of radius around the lichen. Urbanization effects on biodiversity were assessed on abundance, species richness and community-weighted mean body size of bdelloid rotifers, as well as on genetic diversity of a mitochondrial marker (cytochrome c oxidase subunit I) of one of the most common and widespread bdelloid species, Adineta vaga. Overall, no negative effect of urbanization was found at any diversity level and any spatial scale. Counterintuitively, the BU area quantified at the largest spatial scale had a positive effect on abundance. These results leave open the question of whether negative effects of urbanization are present for bdelloid rotifers, if they are mediated by other unexplored drivers, or if such effects are only visible at even larger spatial scales.
Ključne besede: urbanization, lichens
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (646,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
112. |
113. |
114. |
115. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 44
Celotno besedilo (4,35 MB) |
116. |
117. |
118. |
119. |
120. |
