61. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za l. 2011 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2011 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, Lado Kutnar, Tom Levanič, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, Marko Kovač, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: zdravstveno stanje gozdov, monitoring, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3511; Prenosov: 1032 Celotno besedilo (4,66 MB) |
62. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev vurbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji : poročilo o izvajanju projekta : po pogodbi štev. 356-23/2010-6Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Milan Kobal, Lado Kutnar, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3549; Prenosov: 1194 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
63. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : 2. mejnikPrimož Simončič, Mitja Skudnik, Nikica Ogris, Tom Levanič, Matjaž Čater, Daniela Stojanova, Lado Kutnar, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Tinca Brišnik, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Marko Kovač, Dušan Jurc, 2009, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+ Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3506; Prenosov: 1052 Celotno besedilo (5,90 MB) |
64. Adaptation to climate change in forestry : questionnaire of European Forest Institute to collect information from EU member statesMirko Medved, Hojka Kraigher, Dušan Jurc, Marko Kovač, Primož Simončič, Miran Čas, Špela Planinšek, Anže Japelj, Jaka Klun, Milan Kobal, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Mitja Piškur, Tine Premrl, Robert Robek, Iztok Sinjur, Urša Vilhar, 2008, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3582; Prenosov: 864 Celotno besedilo (805,75 KB) |
65. Vpliv klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP)"Konkurenčnost Slovenije 2001-2006"Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andrej Kobler, Lado Kutnar, Gregor Božič, Klemen Bergant, Primož Simončič, Urša Vilhar, Tom Levanič, Hojka Kraigher, Mihej Urbančič, Maja Jurc, Matjaž Čater, Gal Kušar, Andreja Ferreira, Marjana Westergren, Barbara Štupar, Iztok Sinjur, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, 2006, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: klima, sprememba klime, gozdni ekosistemi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3528; Prenosov: 1034 Celotno besedilo (29,02 MB) |
66. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3835; Prenosov: 1032 Celotno besedilo (10,11 MB) |
67. |
68. 30 let spremljanja stanja gozdov v Sloveniji2017, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, gozdni ekosistemi, poškodbe gozdov, gozdna tla, svetlobne razmere, onesnaženost zraka, bioindikatorji, mestni gozdovi, vodna bilanca, genetski monitoring Objavljeno v DiRROS: 15.06.2017; Ogledov: 5951; Prenosov: 1528 Celotno besedilo (3,59 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
69. Primerjava padavin na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v SlovenijiUrša Vilhar, Rok Zupin, Jurij Diaci, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdne ekosisteme, saj pomembno vplivajo na njihovo preskrbo z vodo. Hkrati so gozdovi pomembni z vidika prestrezanja padavin in zadrževanja vode v tleh, s čimer prispevajo k uravnavanju količine vodnih virov v porečju. Natančnejše poznavanje porazdelitve padavin v gozdnih ekosistemih je vse pomembnejše tudi zaradi podnebne spremenljivosti, ki vpliva na spremembe padavinskega režima ter pogostnost in intenzivnost izrednih padavinskih dogodkov. Namen naše raziskave je bil analizirati padavine na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji v letih od 2004 do 2013, na katerih smo z rednimi dvotedenskimi meritvami spremljali padavine na prostem, prepuščene padavine, odtok po deblu ter sestojne padavine. Ugotavljali smo, v kolikšni meri je količina sestojnih padavin v gozdu odvisna od geografske lege, reliefa in mešanosti drevesnih vrst. Primerjali smo tudi padavine na prostem s padavinami najbližje postaje ARSO. Količina padavin na ploskvah se je zelo razlikovala zaradi razgibanega površja in splošne porazdelitve padavin v Sloveniji. Letne prepuščene padavine na ploskvah so znašale od 77 % do 103 % padavin na prostem. Letni odtok po deblu na ploskvah s prevladujočo bukvijo je bil od 2 % do 15 % padavin na prostem. Letne sestojne padavine na ploskvah so v povprečju znašale 94 % padavin na prostem in so naraščale z nadmorsko višino ploskev. Padavine na prostem ter na najbližjih postajah ARSO so se večinoma dobro ujemale, razen na ploskvah Fondek v Trnovskem gozu in Tratice na Pohorju, ki sta v topografsko razgibanih gorovjih. V primeru nerazpoložljivosti podatkov o padavinah v topografsko razgibanih območjih je potrebna previdnost pri uporabi podatkov z najbližje postaje ARSO. Jasne povezave med količino sestojnih padavin in mešanostjo drevesnih vrst nismo ugotovili, saj je nabor ploskev v raziskavi majhen, hkrati pa so geografsko tako oddaljene, da na sestojne padavine bolj vpliva splošna porazdelitev padavin v Sloveniji. Za ugotavljanje vpliva mešanosti drevesnih vrst na sestojne padavine bi morali spremljati padavine na majhnem območju s čim bolj enotno topografijo, orografskimi dejavniki ter na več ploskvah z različnimi deleži drevesnih vrst Ključne besede: prepuščene padavine, odtok po deblu, sestojne padavine, mešanost drevesnih vrst, topografija Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 4980; Prenosov: 828 Celotno besedilo (983,40 KB) |