71. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Andreja Gornjec, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Nataša Kos, Nada Rotovnik-Kozjek, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, zdravljenje, klinične poti Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 402 Celotno besedilo (2,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
72. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 900; Prenosov: 406 Celotno besedilo (2,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
73. Priporočila Onkološkega inštituta za obravnavo bolnikov z adenokarcinomom tankega črevesaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Gašper Pilko, Martina Reberšek, Franc Anderluh, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom tankega črevesa, priporočila, prebavni trakt, redki raki Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1177; Prenosov: 494 Celotno besedilo (226,13 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
74. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodcaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Neva Volk, Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Yasmin Marianna Hunt, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Srdjan Novaković, Marko Boc, Franc Anderluh, Martina Reberšek, Borut Štabuc, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, Ibrahim Edhemović, Gašper Pilko, Rok Petrič, Ajra Šečerov Ermenc, Nada Rotovnik-Kozjek, Vaneja Velenik, Sonja Kramer, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom želodca, priporočila, prebavni trakt, multidisciplinarno zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 551 Celotno besedilo (355,48 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
75. Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikihTina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji.
Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje.
Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale.
Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 504 Celotno besedilo (561,41 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
76. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika. Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1482; Prenosov: 395 Celotno besedilo (983,68 KB) |
77. Preživetje bolnikov z rakom v SlovenijiVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, strokovni članek Povzetek: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave. Ključne besede: breme raka, preživetje raka, bolniki Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1343; Prenosov: 358 Celotno besedilo (199,66 KB) |
78. |
79. |
80. |