Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Valerija Babij) .

1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem Krasu
Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
Are ecological niche optimum and width of forest plant species related to their functional traits?
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The ecological niche is one of the central concepts in plant ecology. Understanding which biological traits influence plant niches remains limited, preventing large-scale generalizations. Using a representative pool of 94 herb-layer species frequently occurring in the Slovenian forest vegetation types and an extensive suite of 28 plant functional traits, we tested whether traits serve as predictors for the optimum and width of plant species ecological niche. Niche optimum (mean) and niche width (standard deviation) of each species were derived from community-level ecological indicator values for six environmental gradients, i.e., light, temperature, continentality, moisture, soil reaction and nutrients. We investigated relationships between niche parameters and functional traits through a random forest analysis to account for relatively high trait correlations. Our results suggest that niche optimum and width of forest plant species are related to their functional traits. The two niche parameters were best explained by similar set of traits; however, the relative importance of traits differed substantially. Traits associated with disturbances (frequency and severity), plant dispersal (seed mass, dispersal syndrome), leaf economics spectrum (specific leaf area) and life strategy (CSR scores) showed the highest overall significance in predicting niche optimum and width. Functional traits were, on average, better predictors for niche optimum (average variance explained across all six environmental factors: 20.2%) than for niche width (average variance explained: 7.7%). Intraspecific trait variability, not considered in this study, likely plays an important role in case of niche width. The analyses suggest that, while not all traits impact niche parameters to the same degree, it is crucial to consider traits representing different ecological dimensions and revealing leading patterns of trait coordination. We recommend that the relative importance of traits for species niche parameters should be tested on a larger spatial scale using broader pool of forest understory plants across Europe.
Ključne besede: ecological gradients, Ellenberg indicator values, Slovenian forest types, trait-environment relationship, understory plants
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v Sloveniji
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Ključne besede: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1635; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Kartiranje prednostnih gozdnih habitatnih tipov v območjih Nature 2000
Lado Kutnar, Anica Simčič, Valerija Babij, 2021, strokovni članek

Ključne besede: gozdni habitatni tipi, kartiranje, Natura 2000, obrečni gozd, javorov gozd
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh