Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,33 MB)

Ključne besede: vegetacija, rastišče, ekologija gozda, gozdovi plemenitih listavcev, gospodarjenje z gozdovi, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 60
Celotno besedilo (7,03 MB)

Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 145
Celotno besedilo (8,02 MB)

Povzetek: Rak trebušne slinavke ali kot mu tudi rečemo »tihi rak«, je bolezen, ki jo praviloma odkrijemo pozno, v bolj napredovali obliki, ko je bolezen običajno že neozdravljiva. Kakovost življenja teh bolnikov je lahko zelo okrnjena. Za raziskovanje pomena uvedbe stereotaktičnega obsevanja pri raku trebušne slinavke smo se odločili, ker smo želeli s pomočjo pregleda literature raziskati dobrobit in smiselnost tovrstnega zdravljenja pri omenjenem raku. Uporabili smo deskriptivno metodo in sistematični pregled literature, kjer smo si določili namen, izbrali vire znanstvene literature, opredelili ključne iskalne besede, ter izvedli iskanje. Skupno smo identificirali 16536 virov, s presejanjem smo pridobili 134 virov za natančnejšo analizo. Glede na ustreznost celotnega besedila smo v rezultate vključili 22 najustreznejših virov. Iskanje je potekalo od 10. 1. 2022 do 29. 9. 2022. Za deskriptivni del smo glede na zanesljivost in uporabnost podatkov uporabili skupno 78 virov. Pri mejno operabilnih bolnikih lahko stereotaktična radioterapija pripomore k zmanjšanju tumorja in zajetega žilja in omogoči popolno kirurško odstranitev bolezni. Pri lokalno napredovalih tumorjih, ki so neresektabilni, pa omogoči visoko stopnjo lokalne kontrole, ki je po uspešnosti primerljiva kirurški resekciji. V večini študij v pregledu literature je delež enoletne lokalne kontrole raka trebušne slinavke med 78 % in vse do 94 %, ob zadovoljivo nizki stopnji toksičnosti. Glede na to, da je lokalna kontrola po stereotaktični radioterapiji odlična, je v bodoče pričakovana tudi kombinacija tovrstnega pristopa obsevanja z ostalimi metodami zdravljenja, predvsem sistemskim zdravljenjem z novimi citostatiki, tarčnimi zdravili in morebitno imunoterapijo.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, stereotaktično obsevanje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: A study of the phytochemical and molecular characteristics of ten Micromeria and six Clinopodium taxa (family Lamiaceae) distributed in the Balkan Peninsula was carried out. The phytochemicals detected in essential oils by gas chromatography, mass spectrometry, and molecular data amplified fragment length polymorphism were used to study the taxonomic relationships among the taxa and the correlations between phytochemical and molecular data. STRUCTURE analysis revealed three genetic groups, while Bayesian Analysis of Population Structure grouped the studied taxa into 11 clusters nested in the groups obtained by STRUCTURE. Principal components analysis performed with the 21 most represented compounds in the essential oils yielded results that were partly consistent with those obtained by STRUCTURE and neighbour-joining analyses. However, their geographic distributions did not support the genetic grouping of the studied taxa and populations. The Mantel test showed a significant correlation between the phytochemical and genetic data (r = 0.421, p < 0.001). Genetic distance explained 17.8% of the phytochemical distance between populations. The current taxonomic position of several of the studied taxa is yet to be satisfactorily resolved, and further studies are needed. Such future research should include nuclear and plastid DNA sequences from a larger sample of populations and individuals.
Ključne besede: AFLP, Balkan peninsula, BAPS, essential oils, Mantel test, PCA, structure
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...