Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Us Jurij) .

91 - 100 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Klinčne raziskave
Jurij Lindtner, 1996, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: klinične raziskave, onkologija, metodologija
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2019; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (478,01 KB)

92.
Pilotna študija zgodnjega odkrivanja raka dojk v šestih občinah Slovenije; odzivnost in značilnosti žensk
Vera Pompe-Kirn, Jurij Us, V... Jelinčič, Matjaž Kaučič, Veljko Vlaisavljević, Zvonimir Rudolf, 1995, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: Diagnosis early
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1987; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (982,50 KB)

93.
Na pot 6. Onkološkemu vikendu
Jurij Us, 1994, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: onkologija, uvodniki
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1644; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (95,74 KB)

94.
Diagnostični algoritmi raka dojk v splošni ambulanti
Jurij Lindtner, 1996, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1685; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (204,50 KB)

95.
Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozdu
Dušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot.
Ključne besede: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7127; Prenosov: 2973
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

96.
Construction of Heuristic for Protein Structure Optimization using deep reinforcement learning
Rok Hribar, Jurij Šilc, Gregor Papa, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 15.03.2019; Ogledov: 2433; Prenosov: 1163
.pdf Celotno besedilo (510,93 KB)

97.
A comparison of models for forecasting the residential natural gas demand of an urban area
Rok Hribar, Primož Potočnik, Jurij Šilc, Gregor Papa, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Forecasting the residential natural gas demand for large groups of buildings is extremely important for efficient logistics in the energy sector. In this paper different forecast models for residential natural gas demand of an urban area were implemented and compared. The models forecast gas demand with hourly resolution up to 60 h into the future. The model forecasts are based on past temperatures, forecasted temperatures and time variables, which include markers for holidays and other occasional events. The models were trained and tested on gas-consumption data gathered in the city of Ljubljana, Slovenia. Machine-learning models were considered, such as linear regression, kernel machine and artificial neural network. Additionally, empirical models were developed based on data analysis. Two most accurate models were found to be recurrent neural network and linear regression model. In realistic setting such trained models can be used in conjunction with a weather-forecasting service to generate forecasts for future gas demand.
Ključne besede: demand forecasting, buildings, energy modeling, forecast accuracy, machine learning
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2019; Ogledov: 2330; Prenosov: 1087
.pdf Celotno besedilo (968,06 KB)

98.
Tradicionalno srečanje mednarodnega združenja Pro silva Evropa 2018
Kristina Sever, Jurij Diaci, Anton Lesnik, 2018, poljudni članek

Ključne besede: Pro Silva Evropa, mednarodna združenja, strokovne ekskurzije
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 2936; Prenosov: 765
.pdf Celotno besedilo (426,85 KB)

99.
Pazdušni serom
Janez Žgajnar, Jurij Lindtner, 1999, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2720; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

100.
Rezultati dela Ambulante za bolezni dojk pri Splošni bolnišnici Trbovlje
Jurij Us, J. Čuk, Miro Jurca, Ana Pogačnik, Mili Lomšek, Cvetka Skušek-Fakin, Marko Mlinarič, J. Kežar, Jelka Markovič Grahek, 2006, strokovni članek

Povzetek: V članku avtorji prikazujejo rezultate dela Ambulante za bolezni dojk pri ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. V devetih letih dela ambulante za bolezni dojk so opravili več kot 10.000 pregledov. Na dodatne preglede so napotili 171 pregledanih žensk. Pri 78 (47 %) napotenih ženskah je bil potrjen rak dojke. Pri 15 (19,2 %) je bil rak dojke v začetnem, neinvazivnem stadiju, pri 63 (80,7 %) pa v invazivnem stadiju bolezni. Pri 24 (30,7 %) so bile metastaze že v regionalnih bezgavkah, pri 48 (61,54 %) bolnicah pa takih metastaz niso ugotovili. Za 5 (6,4 %) bolnic ni podatkov, ugotovili so en primer vnetnega raka. Ugotavljajo 9 intervalnih rakov, kar je 0,09 % od vseh pregledanih žensk oz. 11,3 % ugotovljenih rakov. Ugotavljajo, da je v prikazanem vzorcu rak dojke zelo pogost že pred 50. letom starosti; 28,2 % primerov je bilo v starostni skupini 30–49 let, v skupini 50–69 let pa 47,4 % vseh za rakom na dojki obolelih žensk. To pomeni, da je v starostni skupini 30–69 let za rakom dojke zbolelo 75,6 % vseh obolelih. Ugotavljajo tudi pomanjkljivo povezavo med družinskimi zdravniki, Onkološkim inštitutom in ambulanto za bolezni dojk.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3026; Prenosov: 697
.pdf Celotno besedilo (90,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh