51. Timeline of autumn phenology in temperate deciduous treesInge Dox, Jožica Gričar, Lorène Julia Marchand, Sebastien Leys, Paolo Zuccarini, Charly Geron, Peter Prislan, Bertold Mariën, Patrick Fonti, Holger Lange, Josep Peñuelas, Jan Van den Bulcke, Matteo Campioli, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cessation of xylem formation or wood growth (CWG) and onset of foliar senescence (OFS) are key autumn phenological events in temperate deciduous trees. Their timing is fundamental for development and survival of trees, ecosystem nutrient cycling, the seasonal exchange of matter and energy between the biosphere and atmosphere and affect the impact and feedback of forests to global change. A large-scale experimental effort and improved observational methods have allowed us to compare the timing of CWG and OFS for different deciduous tree species in Western Europe, in particularly silver birch, a pioneer species, and European beech, a late-succession species, at stands of different latitudes, of different levels of site fertility, and for two years with contrasting meteorological and drought conditions i.e., the low-moderately dry 2017 and the extremely dry 2018. Specifically, we tested whether foliar senescence started before, after or concurrently with CWG. OFS and CWG occurred generally between late September and early November, with larger differences across species and sites for OFS. Foliar senescence started concurrently with CWG in most cases, except for the drier 2018 and, for beech, at the coldest site, where OFS occurred significantly later than CWG. Behavior of beech in Spain, the southern edge of its European distribution, was unclear, with no CWG, but very low wood growth at the time of OFS. Our study suggests that OFS is generally triggered by the same drivers of CWG or when wood growth decreases in late summer, indicating an overarching mechanism of sink limitation as a possible regulator of the timing of foliar senescence.
Ključne besede: autumn phenology, xylem formation, foliar senescence, cambium, chlorophyll, radial growth, wood, decidiuous trees, common aspen, common beech, pedunculate oak, silver birch
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2020; Ogledov: 1965; Prenosov: 1179
 Celotno besedilo (2,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
52. Inter-individual variability in spring phenology of temperate deciduous trees depends on species, tree size and previous year autumn phenologyLorène Julia Marchand, Inge Dox, Jožica Gričar, Peter Prislan, Sebastien Leys, Jan Van den Bulcke, Patrick Fonti, Holger Lange, Erik Matthysen, Josep Peñuelas, Paolo Zuccarini, Matteo Campioli, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: We explored the inter-individual variability in bud-burst and its potential drivers, in homogeneous mature stands of temperate deciduous trees. Phenological observations of leaves and wood formation were performed weekly from summer 2017 to summer 2018 for pedunculate oak, European beech and silver birch in Belgium. The variability of bud-burst was correlated to previous' year autumn phenology (i.e. the onset of leaf senescence and the cessation of wood formation) and tree size but with important differences among species. In fact, variability of bud-burst was primarily related to onset of leaf senescence, cessation of wood formation and tree height for oak, beech and birch, respectively. The inter-individual variability of onset of leaf senescence was not related to the tree characteristics considered and was much larger than the inter-individual variability in bud-burst. Multispecies multivariate models could explain up to 66% of the bud-burst variability. These findings represent an important advance in our fundamental understanding and modelling of phenology and tree functioning of deciduous tree species.
Ključne besede: leaf unfolding, wood formation, coloration, Pedunculate oak, European beech, Silver birch
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2020; Ogledov: 1905; Prenosov: 1112
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. |
54. Growing stock of nectar- and honeydew-producing tree species determines the beekeepers' profitJanez Prešern, Jan Mihelič, Milan Kobal, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: beekeeping, forage, environment carrying capacity, non-wood forest products, nectar, honeydew flow
Objavljeno v DiRROS: 29.04.2020; Ogledov: 2267; Prenosov: 637
Celotno besedilo (2,05 MB) |
55. |
56. |
57. |
58. Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontroleDavid Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, strokovni članek Povzetek: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Ključne besede: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 3089; Prenosov: 859
Celotno besedilo (255,15 KB) |
59. Kirurško zdravljenje raka dojk pri starejših od 80 let : koliko je dovolj?Nikola Bešić, Hana Bešič, Barbara Perić, Gašper Pilko, Rok Petrič, Jan Žmuc, Andraž Perhavec, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, bolnice, starostniki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3689; Prenosov: 869
Celotno besedilo (425,83 KB) |
60. |
