21. Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikihTina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji.
Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje.
Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale.
Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 506
 Celotno besedilo (561,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Smernice za celostno rehabilitacijo bolnikov z rakom dojkNikola Bešić, Simona Borštnar, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Nataša Kos, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Blanka Mikl Mežnar, Bojan Pelhan, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Metka Teržan, Lorna Zadravec-Zaletel, Irena Rahne Otorepec, Tamara Josimović, 2019, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: rak dojk, celostna rehabilitacija, zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 18.09.2019; Ogledov: 3036; Prenosov: 764
Celotno besedilo (211,57 KB) |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Dokaz za norijsko-retijsko natezno tektoniko v Slovenskem bazenu (Južne Alpe)Primož Oprčkal, Luka Gale, Tea Kolar-Jurkovšek, Boštjan Rožič, 2012, izvirni znanstveni članek Ključne besede: baški dolomit, sinsedimentni prelom, tektonika, trias, zgornji, Slovenski bazen, Južne Alpe
Objavljeno v DiRROS: 05.02.2016; Ogledov: 4854; Prenosov: 0 |
