411. |
412. |
413. Izbor in priprava predela za celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v SlovenijiIgor Smolej, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: monitoring, zrak, onesnaženost, vplivi, ekosistem, predeli, izbor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4355; Prenosov: 1822
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
414. |
415. |
416. |
417. |
418. Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentihFranc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999, strokovni članek Povzetek: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Ključne besede: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4680; Prenosov: 1913
Celotno besedilo (1,85 MB) |
419. |
420. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16x16 km bioindikacijski mrežiPrimož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri proučevanju propadanja gozdnega drevja na območju Slovenije so sodelavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo začeli l. 1985 nabirati vzorce iglic smreke, črnega in rdečega bora na točkah 16x16 km bioindikacijske mreže. Arhivirani rastlinski material smo uporabili za splošno oceno preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili na točkah mreže za obdobje od 1987 do 1991 leta. V enoletnih iglicah smo poleg skupnih vsebnosti žvepla določili še vsebnosti glavnih rastlinskih hranil: dušika, magnezija, fosforja, kalija in kalcija. Ocena je pokazala slabo preskrbljenost gozdnega drevja z dušikom in fosforjem. Vsebnosti magnezija so v petih letih nihale od dobre (preskrbljenosti na večini bioindikacijskih točk) do slabše preskrbljenosti, razmeroma ugodne pa so prehranske razmere glede vsebnosti Ca in K.
Ključne besede: propadanje gozda, bioindikacija, bioindikacijska mreža, mineralno hranilo, vsebnost mineralnih hranil, Picea abies, smreka, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4327; Prenosov: 1820
Celotno besedilo (536,36 KB) |
