Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


221 - 230 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran19202122232425262728Na naslednjo stranNa konec
221.
The Silent Biomedical Others : Intimacy, Communication, and Neurological Queerness
Maxim Miroshnichenko, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In this essay, I delineate the relationship between movement, thought, and the ability to speak. In neurology, the biomedical view constructs the image of the subaltern, a muted lifeform devoid of personality and whose life is not congruent with the concepts of autonomy and capacity. I propose to name these human beings “biomedical others.” An anomaly, this subaltern, is an underside of the philosophical totalization of subjectivity. In the biomedical framework, others are devoid of speech. Medicine, its institutes, and agents in the healthcare system speak to them. However, the lives of biomedical others are based on gestures, facial expressions, and body commands that are enacted as micro-gestures. The urgency to give voice to the biomedical others is the ethical task of this essay. They are namely voiceless and powerless, evoking a different kind of ethics: fragility, minority, and silence.
Ključne besede: biomedical others, disability, neurology, patient, subaltern
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (316,91 KB)

222.
La primauté de la constitution de l’objet transitionnel chez Marc Richir
Ming-Hon Chu, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The Primacy of Constitution of the Transitional Object in Marc Richir Among the psychoanalysts, it was primarily Donald Winnicott who helped Marc Richir to clarify and develop genetic phenomenology, which had already been outlined by Edmund Husserl. The paper attempts to demonstrate the use Richir makes of Winnicott’s works for his own research devoted to the elaboration of Husserl’s project. According to Richir’s reading, Winnicott insisted on the “primacy of constitution of the transitional object” for the access to the real. By referring to Winnicott’s own words, we seek to show in what sense he privileges the constitutional role of the transitional object, and how Richir adopts and reinterprets his teachings. We explicate that the transitional object reveals its complexity through the function that at once enables and disturbs the process of “hominization.”
Ključne besede: Winnicott, psychoanalysis, genetic phenomenology, play, breakdown
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (271,25 KB)

223.
Spektakel in čas v sodobni filozofiji
Dario Vuger, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: S pomočjo zgodovinske in fenomenološke analize želimo v pričujoči študiji centralizirati raziskovanje fenomena spektakla kot pomembnega predmeta sodobne filozofije. Pojem spektakla proučujemo na podlagi zgodovinskega razvoja modernega pojmovanja časa kot enega izmed osrednjih vprašanj sodobne filozofije ter tudi kot osrednjega pojma za razumevanje sodobne znanosti, kulture in družbe kot celote. Znotraj sodobne kontinentalne filozofske tradicije je namreč koncept časa tesno povezan s pojmi prisotnosti, percepcije in mediacije. Filozofska razprava med Henrijem Bergsonom in Albertom Einsteinom je pojma spektakel in čas pripeljala v neposredno povezavo kot del novega konceptualnega okvira sodobne filozofije. Tedaj se je prvič pokazalo, da ima znanost bistveno vrednost za konstrukcijo sodobnega življenja. Nadaljnjemu razvoju sledimo z razpiranjem filozofskega in kibernetičnega okvira za vzpostavitev filozofskega odnosa do spektakla kot enega izmed temeljnih fenomenov sodobnega življenja. Pri razpravljanju upoštevamo metodologijo, kakršna je prikazana v filozofiji Martina Heideggra. Prefiguracijo določene teorije spektakla nazadnje zasnujemo z razmislekom o prelomni kritiki kibernetike pri Gilbertu Simondonu
Ključne besede: spektakel, čas, kibernetika, vizualizacija, fenomenologija, teorija medijev
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (368,72 KB)

224.
Hermeneutics, Practice, Event : An Attempt at Re-Conceptualizing Human Agency
Miklós Nyírő, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The paper deals with the problem of a re-conceptualization of the basic modes of human agency. This task is prompted by a consideration, according to which our traditional conceptuality (going back to the Greek distinction between poiesis and praxis) cannot account for the very emergence of true praxis that in turn can be explained by a certain oblivion institutionalized in our culture, namely, already on the level of grammar. Such oblivion is revealed by pointing out that the voice systems of the primordial Indo-European languages, as opposed to those of the major occidental languages, were still able to capture the all-encompassing notion of “pure event” and of “medial (event-related) agency.” This yields a tripartite typology of agency, which can account for the kind of human activity that mediates between poiesis and praxis and may, therefore, prepare for the latter.
Ključne besede: hermeneutics, practice, agency, grammar, middle voice, event
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (299,81 KB)

225.
La crisi dell'abitare : L'ethos dell'occidente
Alfredo Rocha de la Torre, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The Crisis of Dwelling. The Ethos of the West The paper attempts to describe the fundamental features of the cultural ethos of the contemporary world, which within humanity causes the crisis of dwelling. Referring to the Heideggerian diagnostic of Weltzivilisation—as characterized by the prevalence of calculative thinking and thus by the demand of the availability of all entities—, we underline the features of thoughtlessness and emptiness of the technical civilization tied predominantly to calculation. Upon the basis of these features, one can conclude that the ethos of the current world has a banal and nihilistic character, which is linked, in a very general way, to the comprehension structure of today’s man that constitutes the way of the latter’s opening to the world and understanding of the disclosure itself. The prepositions of such a deliberation allow us to recognize that the crisis of dwelling resides, ultimately, in the crisis of thinking already indicated by Heidegger.
Ključne besede: crisis of dwelling, current cultural ethos, calculative thinking, Weltzivilisation, banal nihilism
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (310,07 KB)

226.
Klaus Held (1. februar 1936–6. december 2023) : In memoriam
Dean Komel, 2023, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (201,17 KB)

227.
Gianni Vattimo (4. januar 1936–19. september 2023) : In memoriam
Mario Kopić, 2023, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (199,43 KB)

228.
Friedrich-Wilhelm von Herrmann (8. oktober 1934–2. avgust 2022) : In memoriam
Dean Komel, 2023, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (192,16 KB)

229.
The Art of Lingering Hospitably : A Report
Jordan Huston, 2023, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (217,04 KB)

230.
Prisotnost in prostor : Kritika časa
Jonel Kolić, 2023, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Živimo v družbi, ki se krčevito trudi pretvoriti celokupnost življenja v predvidljivo strukturo. Uniformiranje človekovega obnašanja in mišljenja kot posledica globalizacije in digitalizacije sveta pričuje o tovrstni težnji. Čas s svojo razdelitvijo na preteklost, sedanjost in prihodnost predstavlja tripartitno strukturo, ki fragmentira človekovo življenje in sooblikuje strahove in upanja človeštva. Znotraj zahodne filozofije so se oblikovale tri ontologije časa, ki opredeljujejo okvire njegovega pojmovanja. V prispevku raziskujemo značilnosti in meje sleherne izmed njih, posvetimo se zlasti tretji, kakršna se je s posebnim poudarjanjem večnosti pojavila v opusu Emanueleja Severina. Kritiko časa nadaljujemo z razpravljanjem o njegovi intimni povezanosti z mislečim umom in načinom, na katerega misel deluje znotraj predpostavljenega »onstranstva«, ki se najbolj izraža s problematiziranjem in s projekcijami glede prihodnosti in preteklosti. Takšna interna logika misli razkriva, zakaj je možnost brezčasnosti, potem ko se je pojavila pri posameznih mislecih Zahoda, ostala nedovršena. Natanko to možnost skušamo v prispevku vzeti zares kot neposrednost, ki se mirno razteza onkraj prepričanja o obstoju časa in se artikulira s kontemplacijo o zavesti, prostoru in prisotnosti.
Ključne besede: čas, ontologija, zavest, prostor, prisotnost
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (370,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.64 sek.
Na vrh