1. The role of neoadjuvant chemotherapy in patients with advanced (stage IIIC) epithelial ovarian cancerErik Škof, Sebastjan Merlo, Gašper Pilko, Borut Kobal, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primary treatment of patients with advanced epithelial ovarian cancer consists of chemotherapy either before (neoadjuvant chemotherapy, NACT) or after primary surgery (adjuvant chemotherapy). The goal of primary treatment is no residual disease after surgery (R0 resection) what is associated with an improvement in survival of patients. There is, however, no evidence of survival benefits in patients with R0 resections after prior NACT. Methods. We retrospectively reviewed the records of patients who were treated with diagnosis of epithelial ovarian cancer at Institute of Oncology Ljubljana in the years 2005%2007. The differences in the rates of R0 resections, progression free survival (PFS), overall survival (OS) and in five-year and eight-year survival rates between patients treated with NACT and patients who had primary surgery were compared. Results. Overall 160 patients had stage IIIC epithelial ovarian cancer. Eighty patients had NACT and eighty patients had primary surgery. Patients in NACT group had higher rates of R0 resection (42% vs. 20%; p = 0.011) than patients after primary surgery. PFS was 14.1 months in NACT group and 17.7 months after primary surgery (p = 0.213). OS was 24.8 months in NACT group and 31.6 months after primary surgery (p = 0.012). In patients with R0 resections five-year and eight-year survival rates were 20.6% and 17.6% in NACT group compared to 62.5% and 62.5% after primary surgery (p < 0.0001), respectively. Conclusions. Despite higher rates of R0 resections achieved by NACT, survival of patients treated with NACT was inferior to survival of patients who underwent primary surgery. NACT should only be offered to patients with advanced epithelial cancer who are not candidates for primary surgery.
Ključne besede: ovarian cancer, advanced ovarian cancer, neoadjuvant chemotherapy, primary surgery
Objavljeno v DiRROS: 30.04.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (597,52 KB) |
2. |
3. Rak jajčnikov : ponovno nekaj novega2023, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Povzetek: Rak jajčnikov je najpogostejši vzrok smrti pri ženskah, ki zbolijo za ginekološkimi raki, saj je bolezen za večino bolnic v napredovalih fazah pogosto usodna. To je posledica težavne prepoznavnosti bolezni v zgodnjih fazah, ko je zdravljenje učinkovito. /// Na žalost preventivni program za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov še ne obstaja, zato je pri več kot 75 % bolnic bolezen odkrita v napredovalih stadijih, kar posledično prinaša slabo prognozo. Tako pri zdravnikih kot pri ženskah je pomanjkljivo poznavanje zgodnjih znakov bolezni, kar lahko vodi v napačno diagnostiko in triažiranje bolnic v neprimerno zdravstveno ustanovo. /// Diagnoza se postavi s pomočjo ustreznih diagnostičnih preiskav, potrdi pa se s patohistološko preiskavo. 90 % rakov jajčnikov izvira iz epitelija, medtem ko so drugi tipi redki. Osnovno zdravljenje vključuje kirurški poseg, katerega cilj je popolnoma odstraniti bolezen in doseči stanje brez vidnega ostanka bolezni. Sledi sistemska terapija, medtem ko obsevanje pri zdravljenju raka jajčnikov nima ključnega pomena. /// Ugotovljeno je, da je zdravljenje raka jajčnikov najuspešnejše v specializiranih ustanovah, kjer delujejo strokovnjaki z usmerjenostjo v ginekološko-onkološko področje. V Sloveniji si nenehno prizadevamo za standardizirano in kakovostno obravnavo žensk z rakom jajčnikov.
Ključne besede: ginekološki raki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Uporaba elektro-kirurških inštrumentov v ginekološki kirurgijiSebastjan Merlo, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Uporaba sodobnih elektro-kirurških inštrumentov omogoča krajše čase operativnih posegov. Obenem pa zahteva posebno pozornost zaradi visokih temperatur konice inštrumenta in tkiva v okolici. Izogibati se je potrebno neposrednemu stiku z žilnimi in živčnimi strukturami. Stik s temi strukturami namreč poveča tveganje toplotnih poškodb občutljivih struktur. Izogibati se je potrebno tudi ponavljajočim in dolgim aktivacijam z neustreznim časom hlajenja, saj le to poveča tveganje za toplotne poškodbe med operacijo. Poleg tega so aktivna rezila vseh naprav za ultrazvočno koagulacijo in rezanje razvila visoke temperature, ki presegajo 100 °C, zato je med preprijemanjem tkiva potrebno ustrezno obdobje hlajenja. Ob primerni uporabi, tudi glede na priporočila proizvajalca, pa vse omenjene naprave lahko štejemo za varne in učinkovite.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 154
Celotno besedilo (216,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Rak jajčnikov - novosti : ginekološki simpozij2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Povzetek: Rak jajčnikov je najpogostejši vzrok smrti pri ženskah, ki zbolijo za ginekološkimi raki. Za večino obolelih z napredovalim rakom je bolezen usodna. Razlog za to je slaba prepoznavnost bolezni v zgodnjih stadijih, ko je zdravljenje učinkovito.
Ključne besede: ginekološki raki, klinična slika, laparoskopija, sledenje pacientov, etiologija, imunoterapija, intraperitonealna kemoterapija, COVID-19, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, strokovna monografija Ključne besede: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 412
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
