41. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (4,35 MB) |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. Resilience of genetic diversity in forest trees over the QuaternaryPascal Milesi, Chedly Kastallya, Benjamin Dauphin, Sandra Cervantes, Francesca Bagnoli, Katharina Budde, Stephen Cavers, Bruno Fady, Patricia Faivre-Rampant, Santiago C. González-Martínez, Marjana Westergren, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The effect of past environmental changes on the demography and genetic diversity of natural populations remains a contentious issue and has rarely been investigated across multiple, phylogenetically distant species. Here, we perform comparative population genomic analyses and demographic inferences for seven widely distributed and ecologically contrasting European forest tree species based on concerted sampling of 164 populations across their natural ranges. For all seven species, the effective population size, Ne, increased or remained stable over many glacial cycles and up to 15 million years in the most extreme cases. Surprisingly, the drastic environmental changes associated with the Pleistocene glacial cycles have had little impact on the level of genetic diversity of dominant forest tree species, despite major shifts in their geographic ranges. Based on their trajectories of Ne over time, the seven tree species can be divided into three major groups, highlighting the importance of life history and range size in determining synchronous variation in genetic diversity over time. Altogether, our results indicate that forest trees have been able to retain their evolutionary potential over very long periods of time despite strong environmental changes.
Ključne besede: genetic diversity, forest trees, environmental changes
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 25
Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
