81. Klinična pot presejanja oseb z visoko ogroženostjo za razvoj raka trebušne slinavkeBarbara Perić, Ana Blatnik, Aleš Tomažič, Aleksandar Gavrić, Borut Štabuc, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak trebušne slinavke, bolniki, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.02.2022; Ogledov: 856; Prenosov: 359
 Celotno besedilo (868,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. Identifikacija vrste mišične utrujenosti po športnem naporu : končno poročilo o rezultatih raziskaveBoštjan Šimunič, Katarina Puš, Jure Urbanc, Aleš Holobar, Miloš Kalc, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: šport, napor, mišice, aktivacija mišic, utrujenost
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 463
Celotno besedilo (949,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
83. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, strokovna monografija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2021; Ogledov: 2970; Prenosov: 1511
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
84. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1322; Prenosov: 510
Celotno besedilo (686,93 KB) |
85. Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavilNada Rotovnik-Kozjek, Tajda Božič, Katja Kogovšek, Borut Štabuc, Laura Petrica, Karla Berlec, Nataša Puzić Ravnjak, Erik Brecelj, Aleš Tomažič, Sanela Banović, Rada Franko, Milena Kovač-Blaž, Janez Breznik, Davorin Ćeranić, David Drobne, Mojca Gašperin, Tomaž Jurca, Maja Ebert Moltara, Rado Janša, Marjana Turk Jerovšek, Taja Jordan, Tina Kamhi, Primož Karner, Milena Kerin-Povšič, Neža Majdič, Denis Mlakar-Mastnak, Andreja Ocepek, Tadeja Pintar, Stojan Potrč, Nataša Smrekar, Monika Sonc, Maja Šeruga, Petra Tavčar, Igor Virant, 2021, strokovni članek Ključne besede: kronična odpoved prebavil, zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1373; Prenosov: 370
Celotno besedilo (135,03 KB) |
86. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v SlovenijiPrimož Strojan, Aleksandar Aničin, Jelena Azarija, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Jure Orel, Jošt Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2021, strokovni članek Povzetek: Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu (RGV) v Sloveniji sledijo priporočilom in usmeritvam, povzetim v publikaciji neprofitne mreže 30 vodilnih severnoameriških inštitucij za obravnavo raka, National Comprehensive Cancer Network,1 in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Smernice predstavljajo poenoteno mnenje vseh štirih najpomembnejših deležnikov na področju obravnave rakov glave in vratu v državi: Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter Stomatološke klinike UKC Ljubljana, Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravljenje, onkolško zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1618; Prenosov: 389
Celotno besedilo (258,88 KB) |
87. Usefulness of rapid antigen testing for SARS-CoV-2 screening of healthcare workers : ǂa ǂpilot studyAnja Šterbenc, Viktorija Tomič, Urška Bidovec, Katja Vrankar, Aleš Rozman, Mihaela Zidarn, 2021, drugi znanstveni članki Povzetek: Background. Identification of infected healthcare workers (HCWs) is an important step in severe acute respiratory syndrome coronavirus-2 (SARS-CoV-2) transmission control. Rapid antigen tests (RATs) are considered an important addition to molecular tests in diagnosing coronavirus disease 2019 (COVID-19), mainly because of their fast turnaround time, easier analytical procedure and lower price. However, real-life studies on the usefulness of such testing for screening of HCWs are limited. Methods. Physicians, nurses and hospital attendants currently working at the University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik were invited to participate in the pilot study. Nasopharyngeal swabs were obtained three times per week for two consecutive weeks and tested with a point-of-care RAT and reverse transcription polymerase chain reaction (RT-PCR). Serum samples were obtained at the beginning of the study and 2 weeks after the last swab was collected to evaluate the serological status. Results. A total of 191 nasopharyngeal swabs from 36 HCWs were obtained. None of the samples tested was positive for the presence of SARS-CoV-2 antigen, whereas two HCWs tested positive on RT-PCR. Of these, one HCW had a newly identified SARS-CoV-2 infection, whereas RT-PCR probably detected a previous but recent infection in the other HCW. Conclusio.n Based on the results of this pilot study, it is unlikely that RAT will reliably detect novel SARS-CoV-2 infections among asymptomatic HCWs despite serial sampling. Although RT-PCR-based screening of HCWs may not be feasible due to high sample volume, molecular methods may identify SARS-CoV-2-infected HCWs already during the presymptomatic stage.
Ključne besede: SARS-CoV-2, health personnel, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, rapid antigen test, screening
Objavljeno v DiRROS: 28.05.2021; Ogledov: 1100; Prenosov: 324
Povezava na datoteko |
88. Prognostic impact of PD-1 and PD-L1 expression in malignant pleural mesothelioma : an international multicenter studyLuka Brčić, Thomas Klikovits, Zsolt Megyesfalvi, Berta Mosleh, Katharina Sinn, Richard Hritcu, Viktoria Laszlo, Tanja Čufer, Aleš Rozman, Izidor Kern, Katja Mohorčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Programmed cell death 1/programmed death ligand 1 (PD-1/PD-L1) immune-checkpoint blockade is a promising new therapeutic strategy in cancer. However, expression patterns and prognostic significance of PD-L1 and PD-1 are still controversial in human malignant pleural mesothelioma (MPM). Methods: Formalin-fixed paraffin-embedded (FFPE) tumor samples from 203 MPM patients receiving standard treatment without immunotherapy were collected from 5 European centers. PD-L1 and PD-1 expression of tumor cells (TCs) and tumor-infiltrating lymphocytes (TILs) were measured by immunohistochemistry and correlated with clinical parameters and long-term outcome. Results: High (>10%) PD-L1 TC and PD-1 TILs expressions were found in 18 (8%) and 39 (24%) patients, respectively. PD-L1 was rarely expressed by TILs [>/=1%, n=13 (8%); >10%, n=1]. No significant associations were found between the PD-L1 or PD-1 expression of TCs or TILs and clinicopathological parameters such as stage or histological subtype. Notably, patients with high (>10%) TC-specific PD-L1 expression exhibited significantly worse median overall survival (OS) (6.3 vs. 15.1 months of those with low TC PD-L1 expression; HR: 2.51, P<0.001). In multivariate cox regression analysis adjusted for clinical parameters, high TC PD-L1 expression (>10%) proved to be an independent negative prognostic factor for OS (HR: 2.486, P=0.005). There was no significant correlation between PD-L1 or PD-1 expression of TILs and OS. Conclusions: In this multicenter cohort study, we demonstrate that high (>10%) PD-L1 expression of TCs independently predicts worse OS in MPM. Further studies are warranted to investigate the value of PD-L1/PD-1 expression as a marker for treatment response in MPM patients receiving immunotherapy.
Ključne besede: mesothelioma - anatomy and histology - analysis, 1malignant pleural mesothelioma, programmed death-ligand 1, programmed cell death 1, PD-L1
Objavljeno v DiRROS: 31.03.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 554
Povezava na datoteko |
89. Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu v SlovenijiAleksandar Aničin, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Janez Orel, Janez Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak glave in vratu, priporočila, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2021; Ogledov: 1456; Prenosov: 400
Celotno besedilo (1,13 MB) |
90. |
