61. Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, strokovni članek Povzetek: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 584; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (630,18 KB) |
62. |
63. Vloga javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosistemeAleš Poljanec, Boris Rantaša, Jaša Saražin, Branka Gasparič, Matej Kravanja, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, 2022, strokovni članek Povzetek: Požar Goriški Kras, ki je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022, je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okoli 4.500 ha. V intervencijo gašenja požara je bila že prvi dan nastanka požara vključena javna gozdarska služba, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarji so štabu za vodenje intervencije dali na voljo gozdarske karte z zarisom vseh prometnic. Zaradi dobrega poznavanja terena je bila glavna naloga ZGS sprva pomagati posameznim gasilnim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. V času največjega razvoja požara so bile naloge delavcev ZGS preusmerjene v sečnjo ob prometnicah in naseljih, kjer bi bilo mogoče ustaviti širjenje požara. V aktivnost so se vključili tudi gozdarji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in iz ZGS vpoklicani izvajalci sečnje in drugih del na protipožarnih presekah ter prostovoljci. Neposredna škoda v gozdovih je bila ocenjena na 24,9 milijona evrov, požar pa je pomembno prizadel tudi ekološke in socialne funkcije gozda
Ključne besede: požari v naravnem okolju, Goriški Kras, javna gozdarska služba, intervencijski posek, protipožarno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 610; Prenosov: 168
Celotno besedilo (856,14 KB) |
64. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 750; Prenosov: 236
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
65. |
66. |
67. |
68. Bleomycin concentration in patientsʹ plasma and tumors after electrochemotherapy : a study from InspECT GroupAleš Grošelj, Maša Omerzel, Mojca Kržan, Tina Kosjek, Krisztina Bottyán, Helena Plešnik, Črt Jamšek, Maja Čemažar, Erika Kis, Gregor Serša, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: electrochemotherapy, electroporation, bleomycin
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2022; Ogledov: 528; Prenosov: 259
Celotno besedilo (670,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
69. Electrochemotherapy in mucosal cancer of the head and neck : a systematic reviewPrimož Strojan, Aleš Grošelj, Gregor Serša, Christina Caroline Plaschke, Jan B. Vermorken, Sandra Nuyts, Remco De Bree, Avraham Eisbruch, William M. Mendenhall, Robert Smee, Alfio Ferlito, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Electrochemotherapy (ECT) is a local ablative treatment that is based on the reversible electroporation and intracellular accumulation of hydrophilic drug molecules, which greatly increases their cytotoxicity. In mucosal head and neck cancer (HNC), experience with ECT is limited due to the poor accessibility of tumors. In order to review the experience with ECT in mucosal HNC, we undertook a systematic review of the literature. In 22 articles, published between 1998 and 2020, 16 studies with 164 patients were described. Curative and palliative intent treatment were given to 36 (22%) and 128 patients (78%), respectively. The majority of tumors were squamous cell carcinomas (79.3%) and located in the oral cavity (62.8%). In the curative intent group, complete response after one ECT treatment was achieved in 80.5% of the patients, and in the palliative intent group, the objective (complete and partial) response rate was 73.1% (31.2% and 41.9%). No serious adverse events were reported during or soon after ECT and late effects were rare (19 events in 17 patients). The quality-of-life assessments did not show a significant deterioration at 12 months post-ECT. Provided these preliminary data are confirmed in randomized controlled trials, ECT may be an interesting treatment option in selected patients with HNC not amenable to standard local treatment.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, mucosal cancer
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2022; Ogledov: 601; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
70. Inter-person differences in isometric coactivations of triceps surae and tibialis anterior decrease in young, but not in older adults after 14 days of bed restMatjaž Divjak, Gašper Sedej, Nina Murks, Mitja Gerževič, Uroš Marušič, Rado Pišot, Boštjan Šimunič, Aleš Holobar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: We examined activation patterns of the gastrocnemius medialis (GM), gastrocnemius lateralis (GL), soleus (SO), and tibialis anterior (TA) muscles in eight older (58.4 ± 3.3 years) and seven young (23.1 ± 2.9 years) participants, before and after 14 days of horizontal bed rest. Visual feedback on the exerted muscle torque was provided to the participants. The discharge patterns of individual motor units (MUs) were studied in three repetitions of isometric plantar flexion at 30 and 60% of Maximum Voluntary Contraction (MVC), before, and 1 day after the 14-day bed rest, respectively. In the GL and GM muscles, the older participants demonstrated higher MU discharge rates than the young, regardless of the contraction level, both before and after the bed rest. In the TA and SO muscles, the differences between the older and young participants were less consistent. Detailed analysis revealed person-specific changes in the MU discharge rates after the bed rest. To quantify the coactivation patterns we calculated the correlation coefficients between the cumulative spike trains of identified MUs from each muscle, and measured the root mean square difference of the correlation coefficients between the trials of the same session (intra-session variability) and between different sessions (inter-session variability) in each participant (intra-person comparison) and across participants (inter-person comparison). In the intra-person comparison, the inter-session variability was higher than the intra-session variability, either before or after the bed rest. At 60% MVC torque, the young demonstrated higher inter-person variability of coactivation than the older participants, but this variability decreased significantly after the bed rest. In older participants, inter-person variability was consistently lower at 60% than at 30% MVC torque. In young participants, inter-person variability became lower at 60% than at 30% MVC torque only after the bed rest. Precaution is required when analyzing the MU discharge and coactivation patterns, as individual persons demonstrate individual adaptations to aging or bed rest.
Ključne besede: high density electromyography, muscle disuse, motor units, discharge rate, aging
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 367
Celotno besedilo (4,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
