Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5238; Prenosov: 1180
Celotno besedilo (5,00 MB)

Povzetek: Knots are some of the most remarkable topological features in nature. Self-assembly of knotted polymers without breaking or forming covalent bonds is challenging, as the chain needs to be threaded through previously formed loops in an exactly defined order. Here we describe principles to guide the folding of highly knotted single-chain DNA nanostructures as demonstrated on a nano-sized square pyramid. Folding of knots is encoded by the arrangement of modules of different stability based on derived topological and kinetic rules. Among DNA designs composed of the same modules and encoding the same topology, only the one with the folding pathway designed according to the "free-end" rule folds efficiently into the target structure. Besides high folding yield on slow annealing, this design also folds rapidly on temperature quenching and dilution from chemical denaturant. This strategy could be used to design folding of other knotted programmable polymers such as RNA or proteins.
Objavljeno v DiRROS: 13.04.2016; Ogledov: 4451; Prenosov: 1478
Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: TLRs play a central role in the innate immune response, recognizing a variety of molecular structures characteristic of pathogens. Although TLR4, together with its co-receptor myeloid differentiation-2 (MD-2), recognize bacterial LPS and therefore Gram-negative bacterial infections, it also plays a key role in many other pathophysiological processes, including sterile inflammation and viral infection. Specifically, numerous endogenous agonists of TLR4 of notably diverse nature, ranging from proteins to metal ions, have been reported. Direct activation of a single receptor by such a range of molecular signals is very difficult to explain from a structural and mechanistic point of view. It is likely that only a subset of these directly activate the TLR4–MD-2 complex. We propose three postulates aimed at distinguishing the direct agonists of TLR4 from indirect activators. These postulates are as follows: (i) that the agonist requires the TLR4/MD-2 receptor complex; (ii) that agonist formed synthetically or in situ must activate the receptor complex in order to eliminate artifacts of contamination by other agonists; and (iii) that a specific molecular interaction between the agonist and TLR4/MD-2 must be identified. The same type of postulates can be applied to pattern recognition receptors in general.
Ključne besede: TLR4 agonists, molecular mechanism, ligand recognition
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2015; Ogledov: 5013; Prenosov: 486
Povezava na datoteko