151. Lastniki gozdov, kmetje in zelena električna energijaNike Krajnc, Horst Jauschnegg, Christian Metschina, Valter Francescato, Dagmar Bohunicka, Diana Dragota, 2007, strokovna monografija Ključne besede: kmetijstvo, alternativni energetski viri, lesna biomasa, bioplin, energetske rastline, biogoriva, ekološka tehnologija, zelena elektrika Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3749; Prenosov: 850 Celotno besedilo (2,45 MB) |
152. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja). Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4488; Prenosov: 1948 Celotno besedilo (898,94 KB) |
153. Spremembe oblike cestišča pri različnih načinih investicijskega vzdrževanja gozdne cesteRobert Robek, Igor Potočnik, Darij Krajčič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Optimizacija vzdrževanja omrežja gozdnih cest narekuje oblikovanje mreže modelnih odsekov, na katerih je mogoče spremljati vlaganja in vrednotiti dolgoročne učinke opravljenih del. Na štirih modelnih odsekih gozdne ceste smo proučevali kratkoročne spremembe oblike prečnih profilov cestišča pri investicijskem vzdrževanju z minimalnim in optimalnim nasutjem posipnega materiala avtohtonega izvora ter dveh načinih utrditve materiala: dvakratnem prehodu valjarja in utrjevanje z vožnjo kamionov. Na podlagi numerične obdelave meritev prečnih profilov smo ugotovili značilno znižanje indeksa prečne neravnosti (IPN) pri tanko nasutih profilih in neznačilno povečanje IPN po simulaciji rabe na nevaljanih profilih. Povprečni prečni naklon vozišča, povprečna širina cestišča in povprečna globina jarka se niso značilno spremenili. Spremembe širine naprav za odvodnjavanje so v večini primerov nastale na račun zožitve vozišča, pri vseh načinih pa se je povečala relativna globina. Dolgoročne učinke proučevanih načinov vzdrževanja bo potrebno analizirati s ponovnimi meritvami in preveriti na primerljivih odsekih v različnih geoklimatskih razmerah, kar zahteva resno obravnavo koncepta modelnih odsekov. Ključne besede: cestišče, gozdna cesta, gozdna prometnica, vzdrževanje cestišča, valjanje, indeks prečne neravnosti, modelni odsek Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4436; Prenosov: 1884 Celotno besedilo (973,80 KB) |
154. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost. Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4689; Prenosov: 1944 Celotno besedilo (869,74 KB) |
155. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča ŽekancBoštjan Košir, Robert Robek, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: poškodba drevja, pridobivanje lesa, model, tehnologija kratkega lesa, poškodba tal, vlaka, Kras, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4585; Prenosov: 1888 Celotno besedilo (1,09 MB) |
156. |
157. |
158. |
159. Zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrstNike Krajnc, Mitja Piškur, Marjan Dolenšek, Gregor Božič, Jaka Klun, 2009, strokovna monografija Ključne besede: hitrorastoče vrste, drevesa, grmi, gojitev, nega Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3040; Prenosov: 752 Celotno besedilo (1,08 MB) |
160. |