41. Vloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)Sašo Žitnik, Hojka Kraigher, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik.
Ključne besede: semenarstvo, želod, graden, Quercus petraea (Matt.(Liebl.)), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kalivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4487; Prenosov: 1896
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
42. A study of important entomofauna in oak forests of SloveniaMiroslav Harapinov, Maja Jurc, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Insects in 9 research areas in pedunculate oak and sessile oak forests in Slovenia have been studied. We identified 35 insect species as well as two genera from 13 families. The defoliation of oak leaves in studied forests was between 10 and 90 %. More than 80 % of the defoliation was caused by mottled umber and winter moth (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Leaf-roll moths are an important group of pests of oak leaves and acorns. The most numerous is the green leaf-roll moth, Tortrix viridana L., followed by Archips crataegana Hb., Laspeyresia splendana Hb. and Laspeyresia amplana Hb. The ratio of appearance of oak sawflies (Apethymus abdominalis Lep. and Apethymus braccatus Gmel.) was 9 : 1. During the past 10 years, oak miner (Tischeria complanella Hb.) has attacked young oak trees heavily. Acorn destroyers (Balaninus glandium Mrsh. and Balaninus nucum L.) were important acorn pests. During the gradation of defoliators in the Prekmurje region of Slovenia there was an increased population density of their predators, such asground beetles and burying beetles (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L. We can confirm that the health of oak forests in Slovenia is better than in Croatia and southeastern Europe.
Ključne besede: dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea, gozdarska entomologija, Insecta, žuželka, škodljivec, entomofauna, Slovenija, pedunculate oak, Quercus robur, sessile oak, Quercus petraea, forest entomology, Insecta, entomofauna, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4480; Prenosov: 1911
Celotno besedilo (741,02 KB) |
43. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4497; Prenosov: 1954
Celotno besedilo (1,88 MB) |
44. Eksote gozdnega drevja v Sloveniji : rdeči hrast / Quercus borealis Michx./Rihard Erker, 1972, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: drevesne vrste, rdeči hrast, Quercus borealis Michx., gojenje, poskusi z eksotami, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2841; Prenosov: 748
Celotno besedilo (1,58 MB) |
45. |
46. |
47. Vegetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v SlovenijiIvan Smole, Lado Kutnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vegetacija, rastišče, raziskovalna ploskev, hrast, Quercus sp., Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3023; Prenosov: 1301
Celotno besedilo (3,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
48. |
49. Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega KrasaMartina Lavrič, Jožica Gričar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Ključne besede: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2017; Ogledov: 5598; Prenosov: 811
Celotno besedilo (913,15 KB) |
