71. |
72. |
73. The primary and secondary mineral resources of Montenegro and their mapping into the European data modelSlobodan Radusinović, Robert Šajn, Božica Jovanović, Duška Rokavec, Katarina Hribernik, Vasilije Abramović, Matej Draksler, Ivan Danilović, Mia Jovanović, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primary and secondary mineral resources are of strategic importance to the EU economy. Montenegro, as a country candidate for membership in the EU, is required to follow (and later to implement) European policies, strategies as well as initiatives, including those related to mineral resources and the mining sector. The importance of providing access to mineral raw materials in the future is recognized by the EU, as well as meeting the needs of European industry, maintaining employment and ensuring further development. Considering the overall economic situation in Montenegro, it is important to encourge the mining sector and other industries based on the use of mineral resources in making a greater contribution to the development and sustainability of society as a whole and also increase the share of national GDP.
The potential for discovery and utilization of primary and secondary mineral resources in Montenegro is demonstrated. The most important metallic mineral resources are bauxite, lead and zinc, while conventional energy resources include coal (oil and gas potential has yet to be proven). In addition, there are abundant non-metallic mineral raw materials - industrial minerals and construction materials.
Secondary mineral resources, especially aluminous red mud (bauxite residue), are also significant and have been the subject of research in recent years. Tailings from flotation processes at operating and abandoned lead and zinc mines might also be of interest for metal recovery. Bottom and flay ash from thermal power plants, slag from steel production, as well as marlstone and limestone from the hanging wall of coal deposits may also have potential. Waste rocks could be used particularly for secondary aggregate production.
A database was developed and the most important deposits of primary and secondary mineral resources in Montenegro were mapped during the RESEERVE project. Mineral data were harmonised so as to be INSPIRE compliant. In addition, some novel geochemical exploration results of secondary mineral resources are presented.
Ključne besede: primary and secondary mineral resources, Montenegro, RESEERVE project, European geological data platform (EGDI), INSPIRE
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 486; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (8,52 MB) |
74. Comparison of selected dimensionality reduction methods for detection of root-knot nematode infestations in potato tubers using hyperspectral imagingJanez Lapajne, Matej Knapič, Uroš Žibrat, izvirni znanstveni članek Ključne besede: hyperspectral imaging, dimensionality reduction, LDA, PLS, PCA, RandomForest, ReliefF, XGB, Meloidogyne, Solanum tuberosum
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 571; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,79 MB) |
75. |
76. |
77. |
78. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1331; Prenosov: 270
Celotno besedilo (420,40 KB) |
79. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2021 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 258
Celotno besedilo (10,68 MB) |
80. |
