11. Prevalence of and factors associated with healthcare-associated infections in Slovenian acute care hospitals : results of the third national surveyIrena Klavs, Mojca Serdt, Aleš Korošec, Tatjana Lejko-Zupanc, Blaž Pečavar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction. In the third Slovenian national healthcare-associated infections (HAIs) prevalence survey, conducted within the European point prevalence survey of HAIs and antimicrobial use in acute care hospitals, we estimated the prevalence of all types of HAIs and identified factors associated with them. Methods. Patients were enrolled into a one-day cross-sectional study in November 2017. Descriptive analyses were performed to describe the characteristics of patients, their exposure to invasive procedures and the prevalence of different types of HAIs. Univariate and multivariate analyses of association of having at least one HAI with possible risk factors were performed to identify risk factors. Results. Among 5,743 patients, 4.4% had at least one HAI and an additional 2.2% were still treated for HAIs on the day of the survey, with a prevalence of HAIs of 6.6%. The prevalence of pneumoniae was the highest (1.8%), followed by surgical site infections (1.5%) and urinary tract infections (1.2%). Prevalence of blood stream infections was 0.3%. In intensive care units (ICUs), the prevalence of patients with at least one HAI was 30.6%. Factors associated with HAIs included central vascular catheter (adjusted odds ratio [aOR] 4.1; 95% confidence intervals [CI]: 3.1–5.4), peripheral vascular catheter (aOR 3.0; 95% CI: 2.3–3.9), urinary catheter (aOR 1.8; 95% CI: 1.4–2.3). Conclusions. The prevalence of HAIs in Slovenian acute care hospitals in 2017 was substantial, especially in ICUs. HAIs prevention and control is an important public health priority. National surveillance of HAIs in ICUs should be developed to support evidence-based prevention and control.
Ključne besede: healthcare-associated infections, prevalence, survey, risk factors, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 16.10.2020; Ogledov: 2472; Prenosov: 911
 Celotno besedilo (255,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. The impact of scald development on phenylpropanoid metabolism based on phenol content, enzyme activity, and gene expression analysisAnka Čebulj, Heidrun Halbwirth, Maja Mikulič Petkovšek, Robert Veberič, Ana Slatnar, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: scald, gene expression, hydroxycinnamic acids, color, enzyme activity, phenol content, scald development, apples, cold storage
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 1758; Prenosov: 552
Celotno besedilo (907,32 KB) |
13. |
14. |
15. Vaginalni ultrazvok in endometrijski karcinomAndrej Možina, Pavel Zupan, 1992, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, ginekologija, rak (medicina), karcinom, maternica, ultrazvok, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2138; Prenosov: 593
Celotno besedilo (349,59 KB) |
16. Okrogla miza o detekciji ginekološkega rakaJože Bertole, Božo Kralj, Vera Pompe-Kirn, Stelio Rakar, Tone Šijanec, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Us-Krašovec, Pavel Zupan, Andrej Kocijan, 1995, drugi sestavni deli Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2151; Prenosov: 546
Celotno besedilo (1,60 MB) |
17. |
18. Neželeni učinki radioterapije na možganeMatija Zupan, Tanja Roš-Opaškar, 2011, strokovni članek Povzetek: Neželeni učinki radioterapije na možgane so številni in pogosto nepredvidljivi. Lahko gre za neposredno ali posredno okvaro možganov. Okvara se lahko pojavi akutno ali več tednov, mesecev ali celo let po končani radioterapiji. Ločevanje med temi oblikami je pomembno, saj so zgodnji zapleti navadno reverzibilni, pozni pa se večinoma ne popravijo. Incidenco neželenih učinkov radioterapije na možgane je težko oceniti. Razlogi za to so v različnih opredelitvah in metodoloških razlikah v raziskavah ter v klinični sliki, ki se pogosto prekriva z napredovanjem osnovne maligne bolezni. Med mehanizmi radiacijske okvare možganov je v ospredju okvara celic glije in možganskih endotelijskih celic. Za radiacijsko okvaro je zlasti občutljiv hipokampus. Obseg okvare možganov je odvisen od številnih dejavnikov. Dodatna sistemska ali intratekalna kemoterapija pomembno poveča nevrotoksičnost. Diagnosticiranje neželenih učinkov radioterapije na možgane je težavno, saj je časovni interval med radioterapijo in pojavom nevroloških simptomov precej variabilen, klinična slika pa lahko posnema metastatsko, paraneoplastično ali drugo nevrološko bolezen. Zavedati se je treba, da klinično sliko lahko pripišemo neželenim učinkom radioterapije na možgane šele po izključitvi drugih vzrokov. V članku opisujeva različne klinične oblike neposredne in posredne radiacijske okvare možganov. Pri akutni encefalopatiji ima pomembno vlogo okvara krvno-možganske pregrade. Pri zgodnji odloženi encefalopatiji je pomembna demielinizacija, pri pozni odloženi encefalopatiji pa radiacijska nekroza. O kognitivnem upadu kot posledici radioterapije so mnenja še vedno deljena.
Ključne besede: onkologija, radioterapija, možgani, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3272; Prenosov: 789
Celotno besedilo (407,07 KB) |
19. |
20. |
