11. Robust saliva-based RNA extraction-free one-step nucleic acid amplification test for mass SARS-CoV-2 monitoringEva Rajh, Tina Šket, Arne Praznik, Petra Sušjan, Alenka Šmid, Dunja Urbančič, Irena Mlinarič-Raščan, Polona Kogovšek, Tina Demšar, Mojca Milavec, Katarina Prosenc, Žiga Jensterle, Mihaela Zidarn, Viktorija Tomič, Gabriele Turel, Tatjana Lejko-Zupanc, Roman Jerala, Mojca Benčina, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Early diagnosis with rapid detection of the virus plays a key role in preventing the spread of infection and in treating patients effectively. In order to address the need for a straightforward detection of SARS-CoV-2 infection and assessment of viral spread, we developed rapid, sensitive, extraction-free one-step reverse transcription-quantitative polymerase chain reaction (RT-qPCR) and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT-LAMP) tests for detecting SARS-CoV-2 in saliva. We analyzed over 700 matched pairs of saliva and nasopharyngeal swab (NSB) specimens from asymptomatic and symptomatic individuals. Saliva, as either an oral cavity swab or passive drool, was collected in an RNA stabilization buffer. The stabilized saliva specimens were heat-treated and directly analyzed without RNA extraction. The diagnostic sensitivity of saliva-based RT-qPCR was at least 95% in individuals with subclinical infection and outperformed RT-LAMP, which had at least 70% sensitivity when compared to NSBs analyzed with a clinical RT-qPCR test. The diagnostic sensitivity for passive drool saliva was higher than that of oral cavity swab specimens (95% and 87%, respectively). A rapid, sensitive one-step extraction-free RT-qPCR test for detecting SARS-CoV-2 in passive drool saliva is operationally simple and can be easily implemented using existing testing sites, thus allowing high-throughput, rapid, and repeated testing of large populations. Furthermore, saliva testing is adequate to detect individuals in an asymptomatic screening program and can help improve voluntary screening compliance for those individuals averse to various forms of nasal collections. Ključne besede: SARS-CoV-2, COVID-19, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, saliva, oral cavity swab, passive drool, pooling Objavljeno v DiRROS: 09.11.2021; Ogledov: 1294; Prenosov: 602
Povezava na celotno besedilo |
12. Platformne storitveAna Robnik, Andrej Ciglič, Aleš Balanč, Dušan Gabrijelčič, Jan Porekar, Arso Savanović, Polona Škraba, Roman Kužnar, Ignac Zupan, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 08.12.2020; Ogledov: 1440; Prenosov: 429
Celotno besedilo (608,68 KB) |
13. Prevalence of and factors associated with healthcare-associated infections in Slovenian acute care hospitals : results of the third national surveyIrena Klavs, Mojca Serdt, Aleš Korošec, Tatjana Lejko-Zupanc, Blaž Pečavar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction. In the third Slovenian national healthcare-associated infections (HAIs) prevalence survey, conducted within the European point prevalence survey of HAIs and antimicrobial use in acute care hospitals, we estimated the prevalence of all types of HAIs and identified factors associated with them. Methods. Patients were enrolled into a one-day cross-sectional study in November 2017. Descriptive analyses were performed to describe the characteristics of patients, their exposure to invasive procedures and the prevalence of different types of HAIs. Univariate and multivariate analyses of association of having at least one HAI with possible risk factors were performed to identify risk factors. Results. Among 5,743 patients, 4.4% had at least one HAI and an additional 2.2% were still treated for HAIs on the day of the survey, with a prevalence of HAIs of 6.6%. The prevalence of pneumoniae was the highest (1.8%), followed by surgical site infections (1.5%) and urinary tract infections (1.2%). Prevalence of blood stream infections was 0.3%. In intensive care units (ICUs), the prevalence of patients with at least one HAI was 30.6%. Factors associated with HAIs included central vascular catheter (adjusted odds ratio [aOR] 4.1; 95% confidence intervals [CI]: 3.1–5.4), peripheral vascular catheter (aOR 3.0; 95% CI: 2.3–3.9), urinary catheter (aOR 1.8; 95% CI: 1.4–2.3). Conclusions. The prevalence of HAIs in Slovenian acute care hospitals in 2017 was substantial, especially in ICUs. HAIs prevention and control is an important public health priority. National surveillance of HAIs in ICUs should be developed to support evidence-based prevention and control. Ključne besede: healthcare-associated infections, prevalence, survey, risk factors, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 16.10.2020; Ogledov: 2674; Prenosov: 972
Celotno besedilo (255,15 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
14. The impact of scald development on phenylpropanoid metabolism based on phenol content, enzyme activity, and gene expression analysisAnka Čebulj, Heidrun Halbwirth, Maja Mikulič Petkovšek, Robert Veberič, Ana Slatnar, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: scald, gene expression, hydroxycinnamic acids, color, enzyme activity, phenol content, scald development, apples, cold storage Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 1894; Prenosov: 603
Celotno besedilo (907,32 KB) |
15. |
16. |
17. Vaginalni ultrazvok in endometrijski karcinomAndrej Možina, Pavel Zupan, 1992, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, ginekologija, rak (medicina), karcinom, maternica, ultrazvok, diagnostika Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2313; Prenosov: 630
Celotno besedilo (349,59 KB) |
18. Okrogla miza o detekciji ginekološkega rakaJože Bertole, Božo Kralj, Vera Pompe-Kirn, Stelio Rakar, Tone Šijanec, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Us-Krašovec, Pavel Zupan, Andrej Kocijan, 1995, drugi sestavni deli Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2328; Prenosov: 615
Celotno besedilo (1,60 MB) |
19. |
20. Neželeni učinki radioterapije na možganeMatija Zupan, Tanja Roš-Opaškar, 2011, strokovni članek Povzetek: Neželeni učinki radioterapije na možgane so številni in pogosto nepredvidljivi. Lahko gre za neposredno ali posredno okvaro možganov. Okvara se lahko pojavi akutno ali več tednov, mesecev ali celo let po končani radioterapiji. Ločevanje med temi oblikami je pomembno, saj so zgodnji zapleti navadno reverzibilni, pozni pa se večinoma ne popravijo. Incidenco neželenih učinkov radioterapije na možgane je težko oceniti. Razlogi za to so v različnih opredelitvah in metodoloških razlikah v raziskavah ter v klinični sliki, ki se pogosto prekriva z napredovanjem osnovne maligne bolezni. Med mehanizmi radiacijske okvare možganov je v ospredju okvara celic glije in možganskih endotelijskih celic. Za radiacijsko okvaro je zlasti občutljiv hipokampus. Obseg okvare možganov je odvisen od številnih dejavnikov. Dodatna sistemska ali intratekalna kemoterapija pomembno poveča nevrotoksičnost. Diagnosticiranje neželenih učinkov radioterapije na možgane je težavno, saj je časovni interval med radioterapijo in pojavom nevroloških simptomov precej variabilen, klinična slika pa lahko posnema metastatsko, paraneoplastično ali drugo nevrološko bolezen. Zavedati se je treba, da klinično sliko lahko pripišemo neželenim učinkom radioterapije na možgane šele po izključitvi drugih vzrokov. V članku opisujeva različne klinične oblike neposredne in posredne radiacijske okvare možganov. Pri akutni encefalopatiji ima pomembno vlogo okvara krvno-možganske pregrade. Pri zgodnji odloženi encefalopatiji je pomembna demielinizacija, pri pozni odloženi encefalopatiji pa radiacijska nekroza. O kognitivnem upadu kot posledici radioterapije so mnenja še vedno deljena. Ključne besede: onkologija, radioterapija, možgani, neželeni učinki Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3500; Prenosov: 844
Celotno besedilo (407,07 KB) |