301. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanja spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus bibineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2511-10-250017, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za okolje in prostor (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Naloga predvideva oddajo poročil v treh fazah. Prvo vmesno poročilo smo oddali dne 13.8.2010, drugo vmesno poročilo 12.11.2010, končno pa 28.10.2011.
Končno poročilo se nanaša na metodološke okvire in protokole iz prvega in drugega vmesnega poročila ter podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2010 in 2011. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki dvoletnega ciklusa monitoringa v letu 2010 in 2011 po ţe vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2010 in 2011 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem snemalnem ciklusu. Za vrste škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus), strigoša (Cerambyx cerdo) in ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa in v primeru ovratniškega plavača ponovne detekcije vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leti 2010 in 2011.
Ključne besede: entomologija, hrošči, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 778; Prenosov: 601
 Celotno besedilo (5,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
302. Vzorčenje bentoških nevretenčarjev v rekah brez vpliva kraškega izvira Evdinarske subhidroekoregije za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja : končno poročiloMojca Hrovat, Gorazd Urbanič, Maja Sever, Špela Ambrožič Ergaver, Barbara Debeljak, Mihael Jožef Toman, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Direktiva 2000/60/ES določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike in upravljanja z vodami. Namen Vodne direktive je preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter varstvo in izboljšanje vodnega okolja. Dobro ekološko stanje površinskih vodnih teles naj bi članice dosegle do konca leta 2015. Bentoški nevretenčarji so eden izmed bioloških elementov, ki so vključeni v sistem razvrščanja vodnih teles rek in jezer po ekološkem stanju. Kot podpora biološkim elementom so v sistem razvrščanja vključeni še podporni hidromorfološki elementi ter kemijski in fizikalno-kemijski elementi. Pridobitev ustreznih podatkov o bioloških in podpornih elementih je prvi korak za pripravo ustrezne metodologije vrednotenja ekološkega stanja voda v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES).
V poročilu “Vzorčenje bentoških nevretenčarjev v rekah brez vpliva kraškega izvira Evdinarske subhidroekoregije za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja” so predstavljeni rezultati v skladu s pogodbo št. 38-864/12. Terenske, laboratorijske in kabinetne obdelave ter meritve so bile opravljene v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list št. 14, 2009) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list št. 10, 2009). V poročilu so zbrani vsi izpolnjeni delovni protokoli za opis mest vzorčenja za vse vzorčene reke. Prav tako so zbrani podatki o merjenih fizikalno-kemijskih parametrih in številčnosti najdenih taksonov. Slike vzorčnih mest so le na priloženem CD-ju.
Ključne besede: vzorčenje bentoških nevretenčarjev, vrednotenje ekološkega stanja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 766; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
303. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 753; Prenosov: 741
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
304. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 750; Prenosov: 627
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
305. Instance selection for dynamic algorithm configuration with reinforcement learning : improving generalizationCarolin Benjamins, Gjorgjina Cenikj, Ana Nikolikj, Aditya Mohan, Tome Eftimov, Marius Lindauer, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: dynamic algorithm configuration, reinforcement learning, instance selection, generalization
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 752; Prenosov: 206
Celotno besedilo (767,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
306. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Graphoderus bilineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2330-12-000084, ki je bila sklenjena med Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Končno poročilo smo oddali 30.10.2012.
Končno poročilo podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2012. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki enoletnega ciklusa monitoringa v letu 2012 po že vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2012 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem ciklusu snemanja. Dodatno je za močvirskega krešiča in rogača pripravljena evavlvacija do sedanje sheme monitoringa na podlagi zbranih podatkov v obdobju 2007 – 2012. Za ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa te vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leto 2012
Ključne besede: hrošči, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 751; Prenosov: 654
Celotno besedilo (4,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
307. CCQM-K86/P113.1: Relative quantification of genomic DNA fragments extracted from a biological tissue : final reportPhilippe Corbisier, Mojca Milavec, Jana Žel, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Key comparison CCQM-K86 was performed to demonstrate and document the capacity of interested National Metrology Institutes (NMIs) and Designated Institutes (DIs) in the determination of the relative quantity of two specific genomic DNA fragments present in a biological tissue.
The study provides the support for the following measurement claim:
"Quantification of the ratio of the number of copies of specified intact sequence fragments of a length in the range of 70 to 100 nucleotides in a single genomic DNA extract from ground maize seed materials ".
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 64
Celotno besedilo (298,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
308. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 495
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
309. Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja : končno poročiloMateja Germ, Urška Kuhar, Alenka Gaberščik, Tina Eleršek, Gorazd Urbanič, Gorazd Kosi, Majda Ivanušič, Dušan Fortuna, Mojca Hrovat, Maja Pavlin Urbanič, Barbara Debeljak, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Vodna telesa, kot sta Tivolski ribnik in Koseški bajer, so pomembni elementi mest. Kot antropogeni tvorbi sta pomembna tako z vidika naravne kot tudi kulturne dediščine. Raziskave so pokazale, da predstavljajo ribniki v spremenjeni krajini, kjer so vodotoki večinoma regulirani in naravni obrežni pasovi okrnjeni ali celo odstranjeni, habitate in zatočišča za različne ptice in žuželke. To je posebej pomembno v mestih, kjer je biotska pestrost zaradi človekovih posegov močno zmanjšana. Z vidika ekosistemskih storitev imajo ribniki pomembno socialno vlogo, saj njihova okolica predstavlja mesto za sprostitev, sama vodna telesa pa lahko služijo tudi v izobraževalne namene. Njihova vloga je tudi podporna, saj uravnavajo okoljske razmere (blažijo temperaturna nihanja in povečujejo vlažnost zraka) na območju. Zaradi intezivnih bioloških procesov se različne snovi, ki prihajajo v ribnike s spiranjem in pritoki, tam razgradijo ali spremenijo. Vse vloge pa so povezane z celovitostjo življenjske združbe in uravnoteženostjo procesov v ribnikih, saj je znano, da je lahko ekološki potencial siromašnih evtrofnih sistemov močno zmanjšan.
Za oceno učinkov v letu 2011 izvedene sanacije ribnika Tivoli ter ovrednotenje stanja Koseškega bajerja smo v letih 2012 in 2013 v skladu s projektno nalogo Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja opravili preiskave obeh ribnikov. Izvedli smo vzorčenje fitoplanktona, bentoških nevretenčarjev, fitobentosa in makrofitov ter opravili meritve in vzorčenje vode za fizikalno-kemijske analize. V končnem poročilu so zbrani rezultati analiz, ocenjeno je stanje obeh vodnih teles ter predlagani ukrepi za izboljšanje stanja. Ker metodologija za izdelavo ocene ekološkega potenciala še ni pripravljena, smo vodni telesi uvrstili v trofične kategorije. Izjema je le vrednotenje na osnovi bentoških nevretenčarjev.
Ključne besede: ekologija sladkih voda
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 989
Celotno besedilo (3,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
310. Pigment analysis of Roman wall paintings from two villae rusticae in SloveniaMaja Gutman, Katharina Zanier, Judita Lux, Sabina Dolenec, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: The study deals with the characterisation of paint layers from the wall paintings that decorated two excavated Roman villae rusticae in Slovenia. The villa in Mošnje, located in the NW of Slovenia, was built in the 1st half of the 1st century AD and was in use until the end of the 2nd century AD, while the coastal villa in Školarice, built in the second quarter of the 1st century AD, remained in use until the mid-5th century. Stratigraphy and painting techniques were studied using optical microscopy, with pigments identified via Raman microspectroscopy supported by FTIR microspectroscopy and SEM/EDS. The results of this analysis revealed that whereas the Školarice wall paintings were mainly executed using the fresco technique and some areas with the secco technique, both techniques were identified equally in the Mošnje paintings. Red ochre, lime white and carbon black pigments were identified in both the Mošnje and Školarice paintings, although the latter were also characterised by the use of yellow ochre and green earth.
Ključne besede: Roman villas, mural painting, pigments, Raman microspectroscopy
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 42
 Povezava na datoteko |
