121. Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okoljuMartin Gaberšek, 2020, doktorska disertacija Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 1164; Prenosov: 375
 Povezava na celotno besedilo |
122. Hotspots of genetic resources for animals, plants and forests : lessons learned from case studiesJ. Phillips, Marjana Westergren, K. B. Fjellstad, Danijela Bojkovski, Michele Bozzano, Magda Bou Dagher Kharrat, Hojka Kraigher, Francois Lefevre, Nigel Maxted, S. Perez-Espona, Nina Sæther, Enrico Sturaro, Jelka Šuštar Vozlič, Tor Myking, 2021, strokovna monografija Objavljeno v DiRROS: 11.01.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 434
 Celotno besedilo (4,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
123. Priporočila Onkološkega inštituta za obravnavo bolnikov z adenokarcinomom tankega črevesaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Gašper Pilko, Martina Reberšek, Franc Anderluh, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom tankega črevesa, priporočila, prebavni trakt, redki raki
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1162; Prenosov: 490
Celotno besedilo (226,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
124. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodcaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Neva Volk, Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Yasmin Marianna Hunt, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Srdjan Novaković, Marko Boc, Franc Anderluh, Martina Reberšek, Borut Štabuc, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, Ibrahim Edhemović, Gašper Pilko, Rok Petrič, Ajra Šečerov Ermenc, Nada Rotovnik-Kozjek, Vaneja Velenik, Sonja Kramer, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom želodca, priporočila, prebavni trakt, multidisciplinarno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1226; Prenosov: 546
Celotno besedilo (355,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
125. Učinkovitost in najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6 (CDK 4/6) pri metastatskem raku dojkeNina Privšek, Cvetka Grašič-Kuhar, 2021, drugi znanstveni članki Povzetek: dZaviralci od ciklina odvisnih kinaz (CDK)4/6 so relativno nova tarčna zdravila pri raku dojk, ki jih uporabljamo pri hormonsko odvisnem HER-2 negativnem podtipu za bolnice z lokalno napredovalim ali razsejanim rakom. V registracijskih kliničnih raziskavah, kot tudi v vsakodnevni praksi, so se izkazali za učinkovita zdravila s sprejemljivim varnostnim profilom. V spodnjem prispevku bomo na kratko predstavili učinkovitost in najpogostejše neželene učinke zdravljenja z zaviralci CDK4/6 ter ukrepanje ob njihovem pojavu.
Ključne besede: zaviralci CDK4/6, palbociklib, ribociklib, abemaciklib, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 1026; Prenosov: 295
Celotno besedilo (158,51 KB) |
126. Agricultural landscape affects sex-specific differences in the abundance of Drosophila suzukii in raspberry orchardsMaarten De Groot, Magda Rak Cizej, Andreja Kavčič, Špela Modic, Franček Poličnik, Nina Šramel, Primož Žigon, Jaka Razinger, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: In recent decades, the spotted wing Drosophila (SWD) (Drosophila suzukii), an invasive pest, has caused a great deal of damage to fruit crops. There is therefore an urgent need to develop strategies to control the populations of this species. It has been found that the landscape context can buffer or increase the severity of pest outbreaks in agriculture, and it is important to understand how this process works in SWD for all crops. Given this background, we investigated the influence of forest on SWD populations in raspberry orchards and surrounding agricultural land. We selected 10 locations in the central part of Slovenia, five of which were closer than 200 m from the forest edge and five of which were more than 200 m from the forest edge. We collected SWD adults in three habitat types per location from the end of June until the end of October 2020. The results showed that forest harboured a larger SWD population than orchards and agricultural land. Over the season, the number of individuals increased exponentially over time, and the difference between forest and other habitat types increased. The distance from the forest had a negative effect on the abundance of SWD. There was a difference in abundance observed between males and females, with males being less abundant farther away from the forest than females. However, the distance from the forest only had a negative effect on the abundance of females in September. Based on the results, we propose potential measures for the control of SWD in raspberry orchards.
Ključne besede: agricultural ecosystem, integrated pest management, invasive species, raspberry, spotted wing drosophila
Objavljeno v DiRROS: 15.11.2021; Ogledov: 799; Prenosov: 801
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
127. Pogoji za opravljanje del v gozdovihNina Škrk, Matevž Triplat, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: izvajanje gozdarskih del, gozdarske storitve, varnost, pogoji, strokovna usposobljenost
Objavljeno v DiRROS: 07.10.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 264
Celotno besedilo (560,71 KB) |
128. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1479; Prenosov: 392
Celotno besedilo (983,68 KB) |
129. Aktiviranje gospodarjenja v zasebnih gozdovih s poslovnim sodelovanjem med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev: študij primera revir VodiceNina Iveta, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo preverjali možnost aktiviranja gospodarjenja v zasebnih gozdovih s pomočjo poslovnega povezovanja znotraj poslovnih modelov 'zakup gozda' in 'upravljanje gozda' med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. S pomočjo anketiranja zasebnih lastnikov gozda (n = 205) in ponudnikov gozdarskih storitev (n = 14) smo ugotovili, da je pripra%vljenost za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih večja pri ponudnikih gozdarskih storitev, kot pa je pri zasebnih lastnikih gozdov. Nadalje smo ugotovili, da je poslovno sodelovanje znotraj predlaganih poslovnih modelov uresni%čljivo, saj je stopnja sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s ponudniki gozdarskih storitev v 10-letnem obdobju zadovoljiva, hkrati pa so se predlagani pogoji, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti pogodbenih strank, izkazali za primerne za oba poslovna partnerja. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja je treba najprej poskrbeti za promocijo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju ter vzpostaviti poslovne odnose med potencialnimi partnerji.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, poslovno sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, poslovni modeli, zakup gozda, upravljanje gozda, zasebni lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3363; Prenosov: 2056
Celotno besedilo (821,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
130. |
