131. Non-clinical in vitro evaluation of antibiotic resistance gene-free plasmids encoding human or murine IL-12 intended for first-in-human clinical studyŠpela Kos, Maša Omerzel, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Katarina Žnidar, Urška Matkovič, Andrej Renčelj, Gregor Serša, Rosana Hudej, Aneja Tuljak, Matjaž Peterka, Maja Čemažar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Interleukin 12 (IL-12) is a key cytokine that mediates antitumor activity of immune cells. To fulfill its clinical potential, the development is focused on localized delivery systems, such as gene electrotransfer, which can provide localized delivery of IL-12 to the tumor microenvironment. Gene electrotransfer of the plasmid encoding human IL-12 is already in clinical trials in USA, demonstrating positive results in the treatment of melanoma patients. To comply with EU regulatory requirements for clinical application, which recommend the use of antibiotic resistance gene-free plasmids, we constructed and developed the production process for the clinical grade quality antibiotic resistance gene-free plasmid encoding human IL-12 (p21-hIL-12-ORT) and its ortholog encoding murine IL-12 (p21-mIL-12-ORT). To demonstrate the suitability of the p21-hIL-12-ORT or p21-mIL-12-ORT plasmid for the first-in-human clinical trial, the biological activity of the expressed transgene, its level of expression and plasmid copy number were determined in vitro in the human squamous cell carcinoma cell line FaDu and the murine colon carcinoma cell line CT26. The results of the non-clinical evaluation in vitro set the basis for further in vivo testing and evaluation of antitumor activity of therapeutic molecules in murine models as well as provide crucial data for further clinical trials of the constructed antibiotic resistance gene-free plasmid in humans.
Ključne besede: interleukin 12, gene electrotransfer, antibiotic resistance, plasmids
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 309
 Celotno besedilo (4,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
132. |
133. Teden gozdov 2022 : sodobna nega gozdaBoris Rantaša, Kristina Sever, Andreja Gregorič, Andrej Breznikar, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek Ključne besede: Teden gozdov, nega, gozdovi, gozdarstvo, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,30 MB) |
134. Pomen analize dominantnih dreves za gozdnogospodarsko načrtovanje na primeru kisloljubnega bukovja z rebrenjačoAndrej Bončina, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje razvoja dominantnega drevja je pomembno za spremljavo razvoja enomernih sestojev, določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč. S podatki stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali debelinsko in višinsko rast dominantnih dreves petih drevesnih vrst kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (smreka, bukev, graden, rdeči bor in kostanj). Za vrste smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm, rastiščni indeks (SI) in prikazali postopek določanja optimalnega razmerja razvojnih faz glede na drevesno sestavo sestojev ter odločitev o ciljnih premerih drevja in pomlajevanju sestojev. Vrednosti SPI za bukev, smreko, graden, rdeči bor in kostanj so 28,4; 31,1; 25,1; 26,1 in 23,2, vrednosti SI pa 27,9; 32,5; 20,9; 22,9 in 21,7. Optimalni deleži razvojnih faz so odvisni od izbrane drevesne sestave gozdov ter odločitev glede ciljnih premerov in pomlajevanja sestojev. Model debelinskega priraščanja bukve kaže, da na njeno debelinsko rast pozitivno vplivajo prsni premer, produktivnost rastišča in raznomernost sestojev, negativno pa delež bukve v sestoju, sestojna temeljnica in naklon terena.
Ključne besede: višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies, Quercus petraea, Pinus sylvestris, Castanea sativa
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 875; Prenosov: 242
Celotno besedilo (472,79 KB) |
135. Priporočila za zobozdravstveno obravnavo odraslih bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjemAleš Fidler, Aleksandar Aničin, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Boris Gašpirc, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Marko Kuralt, Boštjan Lanišnik, Romana Mance Kristan, Jošt Pavčič, Luka Prodnik, Peter Pukl, Tadej Ostrc, Milan Kuhar, Eva Skalerič, Robert Šifrer, Valerija Skopec, Primož Strojan, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,45 MB) |
136. |
137. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1266; Prenosov: 254
Celotno besedilo (420,40 KB) |
138. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 255
Celotno besedilo (432,57 KB) |
139. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2021 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 750; Prenosov: 252
Celotno besedilo (10,68 MB) |
140. Uporabnost FET PET/CT biomarkerjev pri diagnostiki ponovitve možganskih glialnih tumorjev z različnim statusom IDH mutacijMarija Skoblar Vidmar, Andrej Doma, Uroš Smrdel, Urška Zevnik, Andrej Studen, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Ključne besede: glioblastom, obsevanje, možganski rak, možganski tumor
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 190
Celotno besedilo (125,57 KB) |
