171. Josip Ressel - gozdar in izumiteljMitja Cimperšek, 2019, strokovni članek Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet.
Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2996; Prenosov: 797
 Celotno besedilo (241,92 KB) |
172. |
173. |
174. |
175. Estimation of carbon fluxes from Eddy covariance data and satellite-derived vegetation indices in a Karst grassland (Podgorski Kras, Slovenia)Koffi Dodji Noumonvi, Mitja Ferlan, Klemen Eler, Giorgio Alberti, Alessandro Peressotti, Sofia Cerasoli, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: eddy covariance, carbon flux, GPP, NEE, vegetation indices, remote sensing, satellite data, GPP map
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2019; Ogledov: 2604; Prenosov: 1571
Celotno besedilo (11,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
176. |
177. |
178. |
179. S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdovMitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: pogozdovanje, vetrolom, obnova gozdov, lovski informacijski sistemi, upravljanje z divjadjo, medonosne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 3131; Prenosov: 862
Celotno besedilo (42,85 KB) |
180. Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdoviMitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.
Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3242; Prenosov: 821
Celotno besedilo (368,58 KB) |
