191. Metodologija za ocene potencialov lesa v SlovenijiŠpela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.
Ključne besede: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4767; Prenosov: 2530
 Celotno besedilo (958,67 KB) |
192. |
193. Sexual dimorphism and distribution OF Daphne laureola L. in the Bohor areaMiha Jagrič, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gynodioecious Daphne laureola L. is one of six species of the genus Daphne L. native to Slovenia. The main goals of this research were to determine the distribution of Daphne laureola in the Bohor area, the sexual structure of populations and its correlation with site conditions, and whether morphological differences exist between females and hermaphrodites beyond those of flower structure. Four research plots located on the north side of Bohor were selected - two in each altitude range. A total of 277 plants were studied to determine the sexual structure of the populations, 90 of which were additionally studied for sexual dimorphism. The species was recorded for the first time in quadrant 9959/1 of the Central European flora mapping grid, extending its previously known distribution. The share of female plants was between 3.17% and 47.17% and was lower at higher altitudes. The frequency of plants, morphological traits, and the proportion of female individuals are highly correlated with environmental factors. Plants bore more flowers at higher altitudes, and leaves were longer, with rounder tips and sharper bases.The majority of morphological differences between females and hermaphrodites were minor and not statistically significant.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4693; Prenosov: 2445
Celotno besedilo (834,27 KB) |
194. Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6JMiha Humar, Nejc Thaler, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Ključne besede: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4727; Prenosov: 2141
Celotno besedilo (610,98 KB) |
195. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrstTina Jemec, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2012, izvirni znanstveni članek Ključne besede: lesna biomasa, hitrorastoče drevesne vrste, energetski viri, kloni, produkcija biomase, hitrorastoči nasadi, lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4482; Prenosov: 1949
Celotno besedilo (483,56 KB) |
196. Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitveBoštjan Lesar, Miha Humar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka.
Ključne besede: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4566; Prenosov: 1938
Celotno besedilo (327,94 KB) |
197. Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesaBoštjan Lesar, Miha Humar, 2009, drugi znanstveni članki Povzetek: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito.
Ključne besede: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4635; Prenosov: 1960
Celotno besedilo (193,33 KB) |
198. Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za SlovenijoMitja Piškur, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Ključne besede: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4388; Prenosov: 1947
Celotno besedilo (732,54 KB) |
199. Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalihMiha Krofel, Rok Černe, Klemen Jerina, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Škoda, povzročena na domačih živalih, je ena glavnih težav pri ohranitvenem upravljanju z volkom (Canis lupus). Škodo se pogosto poskuša zmanjšati z odstrelom volkov. V pričujoči raziskavi smo analizirali učinke legalnega odstrela volkov na obseg škode v Sloveniji ter pripravili pregled podobnih raziskav iz tujine. V letih 1995-2009 je bilo legalno odstreljenih 51 volkov in zabeleženih 2221 primerov napadov volkov na domače živali. S statističnimi analizami nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škode. Učinkov odstrela ni bilo zaslediti niti tedaj, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav, ki prav tako opozarjajo, da (v nasprotju s splošnim prepričanjem!) trajnostni lov volkov ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škode. Odstrel postane učinkovit šele, če z njim iztrebimo celo populacijo ali odstranimo večino volkov iz večjega območja. Ker je škoda na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov očitno nima želenega učinka, priporočamo, da se v prihodnje napori in sredstva osredotočijo v bolj učinkovite ukrepe.
Ključne besede: volk, odstrel, lov, škoda, ovce
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4866; Prenosov: 1978
Celotno besedilo (211,20 KB) |
200. Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesaBoštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Ključne besede: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4516; Prenosov: 1940
Celotno besedilo (309,64 KB) |
