Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Landslide monitoring is a mandatory step in landslide risk assessment. It requires collecting data on landslide conditions (e.g., areal extent, landslide kinematics, surface topography, hydrogeometeorological parameters, and failure surfaces) from different time periods and at different scales, from site-specific to local, regional, and national, to assess landslide activity. In this analysis, we collected information on landslide monitoring techniques from 17 members of the Earth Observation and Geohazards Expert Group (from EuroGeoSurveys) deployed between 2005 and 2021. We examined the types of the 75 recorded landslides, the landslide techniques, spatial resolution, temporal resolution, status of the technique (operational, non-operational), time of using (before the event, during the event, after the event), and the applicability of the technique in early warning systems. The research does not indicate the accuracy of each technique but, rather, the extent to which Geological Surveys conduct landslide monitoring and the predominant techniques used. Among the types of landslides, earth slides predominate and are mostly monitored by geological and engineering geological mapping. The results showed that Geological Surveys mostly utilized more traditional monitoring techniques since they have a broad mandate to collect geological data. In addition, this paper provides new insights into the role of the Geological Surveys on landslide monitoring in Europe and contributes to landslide risk reduction initiatives and commitments (e.g., the Kyoto Landslide Commitment 2020).
Ključne besede: landslide, monitoring techniques, geological data, Geological Surveys of Europe
Objavljeno v DiRROS: 30.01.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 251
Celotno besedilo (5,17 MB)

Povzetek: V sodobni onkologiji ni več pomembno zgolj preživetje bolnikov, pač pa tudi kakovost njihovega življenja, ki jo lahko bistveno izboljšamo prav z izvajanjem celostne onkološke rehabilitacije. Celostna onkološka rehabilitacija predstavlja aktivne postopke, s katerimi bolniku omogočimo najboljše telesno, duševno in socialno delovanje od tedaj, ko je postavljena diagnoza raka. Celostna rehabilitacija vključuje medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Rezultati so boljši, če so aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom rehabilitacije, časovno usklajene. V prispevku so ob pregledu literature navedeni ukrepi, ki jih svetujemo bolnicam z rakom dojk glede na težave, ki jih pestijo. V sklopu Pilotne raziskave o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk 2019 do 2022, ki smo jo poimenovali raziskava OREH (O-onkološka,REH-rehabilitacija), smo pripravili priporočila in klinično pot za celostno onkološko rehabilitacijo. V raziskavi OREH je sodelovalo 300 bolnic v kontrolni skupini in 300 bolnic v interventni skupini, pri kateri smo izvajali celostno onkološko rehabilitacijo. Multidisciplinarni konzilij strokovnjakov je obravnaval dokumentacijo vseh bolnic iz interventne skupine na konziliju OREH in svetoval ukrepe. Osrednjo vlogo pri obravnavi bolnic je imela koordinatorka za celostno rehabilitacijo, ki je bolnici individualno svetovala glede na njene težave in sodelovala pri napotitvah za obravnavo težav. Primerjava težav bolnic iz interventne in kontrolne skupine pol leta po pričetku zdravljenja je pokazala, da celostna rehabilitacija bistveno zmanjša težave bolnic. Soočeni pa smo s pomanjkanjem osebja, ki izvaja rehabilitacijo, še posebej na področju psihološke, socialne in poklicne rehabilitacije. V bodočnosti bo treba te kapacitete povečati, saj bi morali v celostno rehabilitacijo vključiti vse bolnice z rakom dojk v Sloveniji in jim omogočiti boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, rak dojke, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 478; Prenosov: 116
Celotno besedilo (68,24 KB)

Povzetek: V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa.
Ključne besede: rak dojke, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 495; Prenosov: 155
Celotno besedilo (196,80 KB)

Povzetek: Based on field research in Slovenian schools, the article examines the role of the family in the integration process of migrant children. While migrant children perceive the family as the most important factor influencing their overall well-being and life satisfaction, research shows that parents of migrant children are often not involved in school activities and life. The article explores how the role of parents in the integration process of migrant children in the school environment is understood at the policy level and how it is perceived by migrant children and the educational community. It also explores what are the main barriers to the involvement of migrant parents in schools and what are the existing practices and experiences in Slovenian schools. The analysis is based on qualitative research in Slovenian schools with children and the educational community conducted as part of the Migrant Children and Communities in a Transforming Europe (MiCREATE) project.
Ključne besede: migration, migrant children, integration, child-centered approach, family, school
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 547; Prenosov: 336
Celotno besedilo (446,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: V okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) smo z aktivnostmi za vzpostavitev celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov pričeli leta 2017. Celostna rehabilitacija zajema medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo ter je prilagojena posameznemu bolniku. Omogoča zgodnje prepoznavanje somatskih in psihičnih posledic malignega obolenja in njegovega zdravljenja ter njihovo čim prejšnje odpravljanje. Njena dobrobit je boljša kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje ter hitrejša vrnitev na delovno mesto. Raziskava celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk OREH se na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana izvaja od leta 2019 in je namenjena razvoju ter testiranju novega sistema celostne rehabilitacije za onkološke bolnike v Sloveniji. Osrednja oseba v celostni rehabilitaciji je koordinatorka celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike, ki z vprašalniki preverja, s katerimi težavami se bolnica sooča, in je bolnici v oporo med težkimi preizkušnjami na poti zdravljenja. Prek multidisciplinarnega konzilija OREH je bolnica v odvisnosti od izraženosti težav in v skladu s smernicami ter klinično potjo celostne rehabilitacije napotena na različne storitve celostne rehabilitacije v okviru mreže izvajalcev. Preliminarne analize rezultatov kažejo dobrobit celostne rehabilitacije na določenih področjih. V okviru celostne rehabilitacije vzpostavljamo tudi klinični register poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, v mesecu oktobru pa bomo začeli na OI Ljubljana izvajati Pilotno raziskavo celostne rehabilitacije bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022– 2024. Naš namen je namreč razširiti celostno rehabilitacijo na širši krog onkoloških bolnikov, kar je zapisano tudi v zavezujočem dokumentu DPOR 2022–2026. V prihodnosti bomo razširili in izboljšali sodelovanje s sodelujočimi institucijami, zagotovili financiranje dejavnosti celostne rehabilitacije in si prizadevali spremeniti zakonodajo zgodnje poklicne rehabilitacije. Oviro za hitrejšo implementacijo celostne rehabilitacije predstavlja predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnjakov in prostorov.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, onkološki bolniki, Državni program obvladovanja raka, rak dojke
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 155
Celotno besedilo (105,71 KB)