361. Attitudes of the majority population towards the civic and political participation of immigrants in SloveniaMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The civic and political participation of immigrants in the receiving country are important dimensions of the integration process. However, immigrants often encounter various barriers in accessing individual forms of participation, either due to legal barriers or due to informal opposition from the majority population. This article aims to examine the attitudes of the majority population towards the civic and political participation of immigrants in Slovenia and the factors influencing such attitudes. The survey on a representative sample of Slovene residents revealed predominantly negative attitudes of the majority population towards both civic and political participation of immigrants. Particularly notable is the opposition to granting immigrants active and passive voting rights. Relevant factors influencing such attitudes include gender, age, education, the type of settlement in which the respondents reside, and their ideological orientation.
Ključne besede: Slovenia, civic participation, political participation, immigrants, attitude of the majority population
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (765,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
362. |
363. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-124 : vzorec št. 2024/00727Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Zina Devetak, Nikica Ogris, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, črni bor, Pinus nigra, borov smolasti rak, Fusarium circinatum
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
364. |
365. |
366. Dve leti po požaru na goriškem KrasuMarija Kolšek, Matej Kravanja, Boštjan Košiček, Andreja Nève Repe, Andrej Breznikar, Marijana Vidrih Minić, Aleš Poljanec, 2024, strokovni članek Ključne besede: sanacija požarišč, Kras, gozdni požari
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 71
Celotno besedilo (642,67 KB) |
367. |
368. Gozdni požar na Potoški gori in sanacija v požaru poškodovanih gozdovJurij Rozman, Martin Umek, Tomaž Polajnar, Domen Oven, Janez Logar, 2024, strokovni članek Povzetek: Gozdni požari postajajo vse pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti, pri čemer pa so še posebno ranljiva gorska območja. Tam so posledice požarov hujše, saj otežen dostop in strm teren povzročata hitrejše širjenje ognja in zahtevnejše gašenje. Poseben primer je bil požar na Potoški gori leta 2022, ki je povzročil veliko ekološko in ekonomsko škodo. Izkušnje kažejo, da v gorskih predelih za učinkovito obvladovanje požarov potrebujemo dobro zasnovano gozdno infrastrukturo, ki omogoča prevoz gasilcev in tehnike, za gašenje zračno podporo in bližino ustreznih vodnih virov. Sanacija prizadetih območij vključuje preprečevanjem erozije tal, posek poškodovanih dreves in omejeno ciljno obnovo s sajenjem in setvijo. Požari v strmini sicer ustvarjajo nove ekološke niše, vendar ob tem nastajajo tudi številni izzivi, kot so težave pri naravni obnovi zaradi odsotnosti semenjakov, izpostavljenosti eroziji in vremenu, objedanju divjadi ter zmanjšani motivaciji lastnikov gozdov za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je usklajeno delovanje gozdarjev, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov in lokalne skupnosti, da bi zagotovili uspešno obnovo gozdnih ekosistemov. Za zmanjšanje tveganja prihodnjih požarov je nujna prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov in uvedba učinkovitih preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi upoštevanje protipožarne vloge gozdnih cest ter drugih infrastrukturnih elementov. Pomembno je tudi usmerjanje rekreacije v naravnem okolju in ozaveščanje vse družbe o nevarnostih požarov, ki jih v večini povzročamo ljudje.
Ključne besede: gozdni požari, gorski svet, Potoška gora, sanacija gozdov po požaru, sanacijski načrt, obnova požarišča
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,24 MB) |
369. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 68
Celotno besedilo (578,48 KB) |
370. Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanjeMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 55
Celotno besedilo (718,84 KB) |
