51. |
52. Biomass country report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Boštjan Mali, Andrej Grah, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna inventura, državna gozdna inventura, Slovenija, metoda ocenjevanja, skupine drevesnih vrst Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1813; Prenosov: 362 Datoteka (576,46 KB) |
53. Vrzeli v podatkovnih zbirkah, potrebnih za poročanje ter obračunavanje emisij in ponorov v sektorju LULUCF v okviru EU in UNFCCC : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Boštjan Mali, 2019, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdarstvo, podatkovne zbirke, ponor Objavljeno v DiRROS: 21.08.2019; Ogledov: 2846; Prenosov: 801 Celotno besedilo (539,86 KB) |
54. Zaveze Slovenije na podlagi Uredbe (EU) 2018/841 : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Boštjan Mali, 2019, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdarstvo, podatkovne zbirke, ponor Objavljeno v DiRROS: 21.08.2019; Ogledov: 2780; Prenosov: 808 Celotno besedilo (536,89 KB) |
55. Monitoring zaloge ogljika v gozdovih in na drugih rabah zemljišč : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Mitja Skudnik, Boštjan Mali, 2019, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdarstvo, velikoprostorski monitoring, nacionalna gozdna inventura, sistematično vzorčenje, stalne vzorčne ploskve Objavljeno v DiRROS: 22.07.2019; Ogledov: 2884; Prenosov: 959 Celotno besedilo (6,57 MB) |
56. Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjihAndreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate. Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 5972; Prenosov: 3601 Celotno besedilo (9,77 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
57. Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki MuriAleksander Marinšek, Lado Kutnar, Danilo Belak, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami. Ključne besede: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000 Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 3990; Prenosov: 848 Celotno besedilo (354,73 KB) |
58. |
59. Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronihInes Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata. Ključne besede: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5000; Prenosov: 2017 Celotno besedilo (1,11 MB) |
60. Manual for inventory of selected forest habitat types 91E0 and 91F0 along Mura riverMarko Kovač, Boštjan Mali, Jure Žlogar, Špela Planinšek, Saša Vochl, Alison Irene Shimer, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3270; Prenosov: 725 Celotno besedilo (9,97 MB) |