361. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst. Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 933 Celotno besedilo (3,87 MB) |
362. Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji : toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti državeIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Mitja Zupančič, 2014, strokovna monografija Ključne besede: listnati gozdovi, sintaksonomija, fitogeografija, gozdna rastišča, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, varstvo narave, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4425; Prenosov: 935 Celotno besedilo (10,55 MB) |
363. |
364. |
365. Bazoljubno borovje v Sloveniji : združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinahIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2015, strokovna monografija Ključne besede: črni bor, rdeči bor, ruševje, Alpe, gozdne združbe, gozdni ekosistemi, gozdne rastline, fitogeografija, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3648; Prenosov: 1454 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
366. |
367. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi goriAndrej Bončina, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa. Ključne besede: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4547; Prenosov: 1991 Celotno besedilo (929,99 KB) Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
368. |
369. Rastiščne značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Primož Simončič, Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smrekovo barje, visoko barje, hidrologija, kemijske lastnosti tal, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, šotna tla, Pokljuka Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4485; Prenosov: 1933 Celotno besedilo (1,61 MB) |
370. |