381. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 860; Prenosov: 536
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
382. Overview on the detection, interpretation and reporting on the presence of unauthorised genetically modified materials : guidance document from the European Network of GMO Laboratories (ENGL)Arne Holst-Jensen, Yves Bertheau, Theo Alnutt, Dany Morisset, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: The ad hoc working group on UGM was established on the basis of a mandate adopted by the ENGL steering committee on January 31st 2007. The working group has been chaired by Arne Holst-Jensen, National Veterinary Institute (NVI), Oslo, Norway, and by Yves Bertheau, Institut National de la Recherche Agronomique (INRA), Versailles, France. The other members of the working group have been: Theo Alnutt, Central Science Laboratory (CSL), UK; Hermann Broll, Federal Institute for Risk Assessment (BfR), Germany; Marc de Loose, Institute for Agricultural and Fisheries Research (ILVO), Belgium; Lutz Grohmann, Federal Office of Consumer Protection and Food Safety (BVL), Germany; Christine Henry, CSL, UK; Lotte Hougs, Danish Plant Directorate (PDir), Denmark; William Moens, JRC, Italy; Dany Morisset, National Institute of Biology (NIB), Slovenia; Jaroslava Ovesna, Research Institute of Crop Production (VURV), Czech Republic; Sven Pecoraro, Bavarian Health and Food Safety Authority (LGL), Germany; Maria Pla, Consejo Superior de Investigaciones Científicas (CSIC), Spain; Theo Prins, RIKILT Institute of Food Safety, Netherlands; Daniel Suter, Swiss Federal Office of Public Health (FOPH), Switzerland; David Zhang, Groupe d'Intérêt Public – Groupe d'Etude et de contrôle des Variétés et des Semences (GIPGEVES), France and Marc Van den Bulcke, European Commission Joint Research Centre (JRC), Italy.
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 829; Prenosov: 1041
Celotno besedilo (2,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
383. Monitoring populacij izbranih vrst ptic : popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010-2011Damijan Denac, Katarina Denac, Tomaž Mihelič, Luka Božič, Primož Kmecl, Dejan Bordjan, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V letu 2011 smo izvedli monitoring 17 izbranih vrst ptic na 20 IBA. Identificirali smo naslednje grožnje za ptice na IBA:
1. lov, katerega posledica sta vznemirjanje in nenamerni odstrel (kostanjevka)
2. elektroudar (velika uharica)
3. vznemirjanje na gnezdiščih zaradi rekreacije (velika uharica)
4. intenzifikacija kmetijstva – premena ekstenzivnih travnikov v intenzivne travnike, njive, pašnike; komasacije z odstranjevanjem drevesnih mejic in nekošenih pasov, manjšanje površine visokodebelnih sadovnjakov (zlatovranka, kosec, črnočeli srakoper, hribski škrjanec, veliki skovik itd.)
5. neustrezen vodni režim na gnezdišču (navadna čigra, kostanjevka)
6. uničevanje pomembnih elementov za gnezdenje in prehranjevanje: odstranitev kolonij (navadna čigra), požiganje trstičja in druge obvodne vegetacije (grahasta tukalica, kostanjevka), odstranjevanje grmišč in mejic (črnočeli srakoper, hribski škrjanec, veliki skovik), sekanje primernih gnezditvenih in prehranjevalnih dreves (triprsti in srednji detel)
7. gradbeni in energetski projekti (vrtni strnad)
8. pomlajevanje gozdnih sestojev z neprimernimi ali alohtonimi drevesnimi vrstami (smreka in zeleni bor v Krakovskem gozdu) (srednji detel + ostale kvalifikacijske vrste tega IBA)
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 801; Prenosov: 700
Celotno besedilo (11,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
384. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 : končno poročiloMarijan Govedič, Matjaž Bedjanič, Al Vrezec, Ali Šalamun, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Dolgoročni cilj naloge je redno pridobivanje primerljivih podatkov o stanju populacij ciljnih vrst rakov. Primarni kratkoročni cilji naloge so:
• nadaljevanje raziskave razširjenosti, na podlagi katerih bo Republika Slovenija predlagala dodatna območja za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v omrežje Natura 2000,
• zagotovitev terenskih podatkov o prisotnosti rakov za določitev območja razširjenosti za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
• oblikovanje predloga novih pSCI za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
• nadaljevanje monitoringa razširjenosti za vrsti navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in koščenec (Austropotamobius pallipes),
• vzpostavitev populacijskega monitoringa za obe vrsti rakov.
Specifične zahteve so:
• raziskave tistih vodotokov, za katere obstajajo starejši podatki o rakih, ki v raziskavah 2006/2007 niso bili preverjeni,
• na območjih znane razširjenosti naj bodo nova vzorčna mesta vsaj 500 m dolvodno in/ali gorvodno od znanega najdišča,
• razišče se lokacije v območjih Natura 2000, kjer so raki kvalifikacijska vrsta, a na vzorčnih mestih v raziskavah 2006/2007 niso bili najdeni oz. njihova prisotnost ni bila potrjena,
• izvedba populacijskega monitoringa v štirih Natura 2000 območjih, kjer se izvede natančen popis in ocena razširjenosti.
Opomba: za potočnega raka vrste Austropotamobius pallipes uporabljamo izvirno ime koščenec, medtem ko se v uradnih dokumentih uporablja ime primorski koščak. Kljub zadnjim genetskim študijam (Pedraza-Lara s sod. 2010), ki naše koščence uvrščajo v A. italicus, ohranjamo zaenkrat (za namene tega poročila) tudi znanstveno poimenovanje A. pallipes.
Ključne besede: raki, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 929; Prenosov: 474
Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
385. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanja spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus bibineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2511-10-250017, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za okolje in prostor (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Naloga predvideva oddajo poročil v treh fazah. Prvo vmesno poročilo smo oddali dne 13.8.2010, drugo vmesno poročilo 12.11.2010, končno pa 28.10.2011.
Končno poročilo se nanaša na metodološke okvire in protokole iz prvega in drugega vmesnega poročila ter podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2010 in 2011. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki dvoletnega ciklusa monitoringa v letu 2010 in 2011 po ţe vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2010 in 2011 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem snemalnem ciklusu. Za vrste škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus), strigoša (Cerambyx cerdo) in ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa in v primeru ovratniškega plavača ponovne detekcije vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leti 2010 in 2011.
Ključne besede: entomologija, hrošči, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 834; Prenosov: 623
Celotno besedilo (5,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
386. Vzorčenje bentoških nevretenčarjev v rekah brez vpliva kraškega izvira Evdinarske subhidroekoregije za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja : končno poročiloMojca Hrovat, Gorazd Urbanič, Maja Sever, Špela Ambrožič Ergaver, Barbara Debeljak, Mihael Jožef Toman, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Direktiva 2000/60/ES določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike in upravljanja z vodami. Namen Vodne direktive je preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter varstvo in izboljšanje vodnega okolja. Dobro ekološko stanje površinskih vodnih teles naj bi članice dosegle do konca leta 2015. Bentoški nevretenčarji so eden izmed bioloških elementov, ki so vključeni v sistem razvrščanja vodnih teles rek in jezer po ekološkem stanju. Kot podpora biološkim elementom so v sistem razvrščanja vključeni še podporni hidromorfološki elementi ter kemijski in fizikalno-kemijski elementi. Pridobitev ustreznih podatkov o bioloških in podpornih elementih je prvi korak za pripravo ustrezne metodologije vrednotenja ekološkega stanja voda v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES).
V poročilu “Vzorčenje bentoških nevretenčarjev v rekah brez vpliva kraškega izvira Evdinarske subhidroekoregije za pripravo metodologije vrednotenja ekološkega stanja” so predstavljeni rezultati v skladu s pogodbo št. 38-864/12. Terenske, laboratorijske in kabinetne obdelave ter meritve so bile opravljene v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list št. 14, 2009) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list št. 10, 2009). V poročilu so zbrani vsi izpolnjeni delovni protokoli za opis mest vzorčenja za vse vzorčene reke. Prav tako so zbrani podatki o merjenih fizikalno-kemijskih parametrih in številčnosti najdenih taksonov. Slike vzorčnih mest so le na priloženem CD-ju.
Ključne besede: vzorčenje bentoških nevretenčarjev, vrednotenje ekološkega stanja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 806; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
387. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 802; Prenosov: 762
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
388. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 800; Prenosov: 646
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
389. Instance selection for dynamic algorithm configuration with reinforcement learning : improving generalizationCarolin Benjamins, Gjorgjina Cenikj, Ana Nikolikj, Aditya Mohan, Tome Eftimov, Marius Lindauer, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: dynamic algorithm configuration, reinforcement learning, instance selection, generalization
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 810; Prenosov: 233
Celotno besedilo (767,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
390. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Graphoderus bilineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2330-12-000084, ki je bila sklenjena med Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Končno poročilo smo oddali 30.10.2012.
Končno poročilo podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2012. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki enoletnega ciklusa monitoringa v letu 2012 po že vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2012 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem ciklusu snemanja. Dodatno je za močvirskega krešiča in rogača pripravljena evavlvacija do sedanje sheme monitoringa na podlagi zbranih podatkov v obdobju 2007 – 2012. Za ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa te vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leto 2012
Ključne besede: hrošči, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 807; Prenosov: 672
Celotno besedilo (4,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
