Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


51 - 60 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Proceedings : Colloquium of genetics 2014
2014, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 944
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

52.
Projekt SloWolf : povzetek rezultatov, poročilo za laike
Aleksandra Majić Skrbinšek, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Cilj projekta je dolgoročno varstvo volkov, njihovega plena in habitata v Sloveniji ter izboljšanje sobivanja ljudi in volkov. Slednji so naravni plenilci prostoživečih parklarjev, ki živijo v slovenskih gozdovih. Živijo v družinah (tropih) in za preživetje potrebujejo velika območja. V Sloveniji je bilo o populacijski dinamiki, kot npr. povprečno število volkov v tropu, velikost teritorijev, število tropov v državi, pred izvajanjem projekta veliko neznanega. Tudi odnos ljudi do volka je zelo različen. V konflikt z volkovi pogosto prihajajo predvsem lovci in rejci drobnice, saj volkovi plenijo lovne vrste divjadi in domače živali, predvsem drobnico. Hkrati pa volkovi predstavljajo simbol divjine in ohranjene narave. Varstvo volkov je tako zaradi navzkrižja interesov, majhne velikosti populacije in zahtevnega spremljanja varstvenega statusa zelo kompleksno. Dolgoročno preživetje te vrste in sobivanje z ljudmi je v Sloveniji odvisno od več prepletenih dejavnikov. Slednje smo preučevali tekom projekta, se neposredno ukvarjali z najbolj perečimi med njimi, pridobili zajetno količino novega znanja, povezali najpomembneješe interesne skupine za varstvo volka, pomagali izboljšati zakonodajo in tako s kombinacijo vsega tega pripravili trdno osnovo za uspešno varstvo in upravljanje te karizmatične velike zveri v prihodnje
Ključne besede: volkovi, projekti
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (821,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

53.
Project SloWolf : summary of results
Aleksandra Majić Skrbinšek, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: The goal of the project was the long-term conservation of the wolves, their main prey and habitats in Slovenia, and improvement of their coexistence with humans. Wolves are natural predators of wild ungulates living in Slovenian forests. They live in family groups (packs) and require large territories to survive. In Slovenia many important population-specific life history details, for example the average number of animals a pack, territory sizes and the number of packs living in the country, were unknown before the project implementation. The attitudes of people towards wolves vary greatly as well. Certain interest groups, for example hunters and livestock breeders, may come into conflict with wolves because they prey on game species and domestic sheep. At the same time wolves are increasingly perceived as symbols of wild and preserved nature. These conflicting interests, coupled with low population sizes and demanding monitoring of conservation status, make wolf conservation a very complex issue. Continued existence of this species in Slovenia, and its co-existence with humans, depends on a number of intertwined factors. We studied these factors within the project, directly addressed many of the most pressing issues, produced a solid knowledge base, networked the most important interest groups, helped improve the lacking legislature, and by doing that provided a firm foundation for successful conservation and management of this charismatic large carnivore species in the future.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

54.
Čmrlji in čebele samotarke - prezrti opraševalci
Danilo Bevk, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Kako privabiti divje opraševalce? Število divjih opraševalcev najlažje povečamo tako, da jim zagotovimo dovolj hrane in varnih mest za gnezdenje. Hrano zagotovimo s sajenjem rastlin, na katerih nabirajo cvetni prah in medičino in z redkejšo košnjo dela travnikov. Pomembno je, da je hrana na razpolago tudi v času, ko kmetijske rastline, ki bi jih želeli opraševati, ne cvetijo. Gnezdilna mesta najlažje zagotovimo z nastavljanjem posebnih gnezdilnic. Pomembno je tudi, da opustimo ali vsaj zmanjšamo uporabo pesticidov. V ustreznem okolju se bodo opraševalci naselili sami in ne bodo zahtevali posebne skrbi.
Ključne besede: čmrlji, čebele samotarke, opraševanje
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 30; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

55.
Proceedings : Colloquium of genetics 2016
2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: USB ključ
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

56.
Biotska raznovrstnost s kmetijstvom in za kmetijstvo
Davorin Tome, Meta Virant-Doberlet, Al Vrezec, Danilo Bevk, Alenka Žunič Kosi, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Na Nacionalnem inštitutu za biologijo že desetletja opravljamo številne raziskave s področja taksonomije, ekologije, etologije in varstva narave. Velik del naših raziskav poteka tudi v kmetijski krajini. Rezultate raziskav objavljamo v najboljših svetovnih znanstvenih revijah. Sodelujemo z nevladnimi in vladnimi inštitucijami in s svojim znanjem prispevamo k razvoju smernic za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Ključne besede: biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

57.
Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane
Danilo Bevk, 2018, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Življenjsko okolje opraševalcev se je zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvejo in zato opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Obdelovalni stroji uničijo veliko gnezd čmrljev. Živih mej, kjer bi bila gnezda na varnem, skoraj ni več. Čebele samotarke so nekdaj gnezdile v slamnah strehah in luknjah v lesu, ki je bil glaven gradbeni material. Negaven je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pescidov.
Ključne besede: opraševalci, pridelava hrane
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (340,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

58.
Divje čebele - spregledane opraševalke
Danilo Bevk, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Čebela ni ena sama V Sloveniji je bilo doslej najdenih preko 500 vrst čebel. Kranjska čebela je le ena od njih. Poleg nje v Sloveniji živi še 35 vrst čmrljev in druge divje čebele, ki večinoma živijo samotarsko, zato jim pravimo čebele samotarke. Samotarke so zelo raznolike, najmanjše merijo samo 3 mm, največje pa kar 25 mm in so večje od čmrljev. Nekatere živijo tudi v mestih.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

59.
20. maj, svetovni dan čebel
Jernej Kovač, Helena Gašperlin, Danilo Bevk, Peter Kozmus, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Za jutrišnjo hrano v svetu Čebele in drugi opraševalci so zelo pomembni za obstoj človeštva, saj bistveno prispevajo k varnosti preskrbe s hrano v svetu. Tretjina svetovne proizvodnje hrane oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja, pri katerem imajo čebele najpomembnejšo vlogo. Visoko hranilni proizvodi, kot so med, matični mleček in cvetni prah, prav tako povečujejo hranilno vrednost živil. Živila, ki so odvisna od opraševalcev, prispevajo k zdravi prehrani, saj so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Ključne besede: čebelarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (753,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

60.
Moja, tvoja, naša biodiverziteta
Danilo Bevk, Marjana Hönigsfeld Adamič, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Radi imamo dišeč, pisan travnik. Radi imamo jutranjo pesem ptic. Radi imamo žuboreč potok in kačjega pastirja nad njim. Radi imamo… Zakaj ne bi torej imeli radi biodiverzitete, ki nam vse to omogoča? Zbližajmo se z njo, spoznajmo njene čare! Kajti tisto, kar nam je blizu in kar poznamo, veliko lažje varujemo.
Ključne besede: biološka raznovrstnost
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.77 sek.
Na vrh