Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami. V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Ključne besede: poročila, morja, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 98
Celotno besedilo (11,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: We present the technical report regarding the implementation of the Genialis Platform at the National Institute of Biology (NIB) within the project Hyp (J4-7636).
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 122
Celotno besedilo (521,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: V letu 2019 je bilo opravljeno ponovno fotografiranje jezer iz zraka v Triglavskem narodnem parku. Zadnje je bilo narejeno l. 2011, v približno istem obdobju (sredina oktobra). Na podlagi posnetkov iz zraka in predhodnih analiz na terenu je bila opravljena analiza sedanjega ekološkega stanja jezer ter predlagane smernice za upravljanje v naslednjem upravljalskem obdobju (2020-2025). Jezera nad gozdno mejo so v dobrem ekološkem stanju, vendar so se v večini od njih pojavili makrofiti (lasastolista vodna zlatica) in tudi nitaste zelene alge. Človeški dejavnik za spremembe je malo verjeten. Glavni vzrok je višanje povprečnih letnih temperatur, s tem krajše obdobje ledu in taljenje pemafrosta pod gruščem in tudi v jamah. Stanje jezer je kljub temu označeno kot zelo dobro ekološko stanje. Tri jezera, ki v katera so bile v preteklosti naseljene ribe (Krnsko jezero, Dupeljsko jezero in Črno jezero) ne kažejo večjih sprememb in se jih lahko uvrsti v jezera s dobrim ekološkim stanjem. V slabem ali zelo slabem ekološkem stanju je Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru. Na obeh jezerih so predvideni omilitveni ukrepi (izboljšanje delovanja MKČN in izlov rib), ki pa po ocenah ne bodo prinesli kratkoročnih učinkov. Lahko pa omilijo oz. upočasnijo slabšanje stanja jezer.
Ključne besede: poročila, visokogorska jezera
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 641
Celotno besedilo (5,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Namen projektne naloge je raziskava pojavljanja puščavnika (Osmoderma eremita) na Ljubljanskem barju s ciljem določitve primernih območij, za namene odkupa primernih dreves za ohranjanje vrste. Končno poročilo podaja rezultate popisa puščavnika na območju Ljubljanskega barja v letih 2018 in 2019, kjer prisotnosti puščavnika nismo potrdili. V sklopu pregleda območja smo opredelili drevesa, ki bi bila primerna za odkup. Poudarek pri izbiri dreves je bil zlasti na gozdnih sestojih, solitarnih starih votlih drevesih, obrežni vegetaciji, visokodebelnih sadovnjakih z dupli, drevoredih in mejicah.
Ključne besede: popis stanja, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 2945
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Without understanding something it is impossible to effectively manage it. In terms of biodiversity and environmental conservation, data and information on species or habitat extent or range, populations, trends over time, and the pressures and threats to these are essential to such understanding and management. Decision makers are wholly reliant on accessing or being presented with this data and information, and using their knowledge and experience to make reasoned, rational, and objective choices. Whilst various gaps remain, great quantities of data and information are available, covering many facets of life and our environment. Yet many challenges and barriers exist that prevent the effective flow of this data from those that collect and manage it, to those that need to call upon it to inform decision-making processes. These can be as simple as a lack of communication or understanding of where to find or submit the data, to format issues whereby the necessary infrastructure isn’t in place or suitable to support the system, or more complex issues including data gaps, or scepticism in the data itself, leading to its lack of use. The importance of data is recognised in various global conventions and European processes (e.g. Convention on Biological Diversity’s Aichi Biodiversity Targets, and the EU Biodiversity Strategy), acknowledging its role in developing our understanding of, and ability to monitor, manage, and ultimately halt, biodiversity loss. Despite the multitude of data and information that exist, and the political and legislative measures in place, biodiversity continues to be threatened and is in various stages of decline. Many conservation and sustainability targets and goals are not on track to be achieved. The inefficient flow of data to inform decision-making processes contributes to this situation, by creating uncertainty about situations on the ground and the ability to track progress. The Interreg Europe project ‘From biodiversity data to decisions: enhancing natural value through improved regional development policies’ – BID-REX – aims to bridge the gap between biodiversity data and decision-making, linking the two to create improved regional development policies for the preservation of nature. By demonstrating how the use of available, evidence-based biodiversity data can guide, benefit, and improve decision-making processes, BID-REX also seeks to promote budget prioritisation for conservation efforts in funding allocations.
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 133
Celotno besedilo (8,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...