1. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : maklen, trokrpi javor in tatarski javor = Acer campestre, Acer monspessulanum, Acer tataricumJože Bavcon, Gregor Božič, Lado Kutnar, Boštjan Košiček, 2011, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, javor, maklen, poljski javor, Acer campestre, trokrpi javor, Acer monspessulanum, tatarski javor, Acer tataricum, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 73 Celotno besedilo (690,69 KB) |
2. Vloga javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosistemeAleš Poljanec, Boris Rantaša, Jaša Saražin, Branka Gasparič, Matej Kravanja, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, 2022, strokovni članek Povzetek: Požar Goriški Kras, ki je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022, je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okoli 4.500 ha. V intervencijo gašenja požara je bila že prvi dan nastanka požara vključena javna gozdarska služba, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarji so štabu za vodenje intervencije dali na voljo gozdarske karte z zarisom vseh prometnic. Zaradi dobrega poznavanja terena je bila glavna naloga ZGS sprva pomagati posameznim gasilnim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. V času največjega razvoja požara so bile naloge delavcev ZGS preusmerjene v sečnjo ob prometnicah in naseljih, kjer bi bilo mogoče ustaviti širjenje požara. V aktivnost so se vključili tudi gozdarji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in iz ZGS vpoklicani izvajalci sečnje in drugih del na protipožarnih presekah ter prostovoljci. Neposredna škoda v gozdovih je bila ocenjena na 24,9 milijona evrov, požar pa je pomembno prizadel tudi ekološke in socialne funkcije gozda Ključne besede: požari v naravnem okolju, Goriški Kras, javna gozdarska služba, intervencijski posek, protipožarno varstvo Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 642; Prenosov: 178 Celotno besedilo (856,14 KB) |
3. Vzroki izredno obsežnega pojava sušice najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) v okolici Podgorja leta 2008Nikica Ogris, Boštjan Košiček, 2009, strokovni članek Ključne besede: črni bor, Pinus nigra Arn., poganjki, sušenje, sušica, Diplodia pinea, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1742; Prenosov: 837 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Odmiranje listja puhastega hrasta na Krasu v letu 2008, hrastova listna pegavost (Dicarpella dryina)Dušan Jurc, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Tine Hauptman, Boštjan Košiček, 2009, strokovni članek Ključne besede: puhasti hrast, Quercus sp., hrastova listna pegavost, Dicarpella dryina, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1534; Prenosov: 786 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pinijev sprevodni prelec, Thaumetopoea pityocampa (Denis & Schiffermüller, 1775)Zoran Zavrtanik, Boštjan Košiček, 2016, drugi znanstveni članki Ključne besede: prelec, gosenica, sprevod, črni bor, alergeni, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1542; Prenosov: 900 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Second level analysis on extreme events : windthrow Jelovica and Črnivec, fire Šumka, Slovenia : [MANFRED - Management strategies to adapt Alpine Space forests to climate change risk]Mitja Skudnik, Laura Žižek, Vida Papler-Lampe, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, Tajda Lekše, Andrej Breznikar, 2012, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3220; Prenosov: 860 Celotno besedilo (25,61 MB) |