81. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3245; Prenosov: 1244
 Celotno besedilo (46,37 MB) |
82. Annual cambial rhythm in Pinus halepensis and Pinus sylvestris as indicator for climate adaptationPeter Prislan, Jožica Gričar, Martin De Luis, Klemen Novak, Edurne Martinez Del Castillo, Uwe Schmitt, Gerald Koch, Jasna Štrus, Polona Mrak, Magda Tušek-Žnidarič, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: To understand better the adaptation strategies of intra-annual radial growth in Pinus halepensis and Pinus sylvestris to local environmental conditions, we examined the seasonal rhythm of cambial activity and cell differentiation at tissue and cellular levels. Two contrasting sites differing in temperature and amount of precipitation were selected for each species, one typical for their growth and the other represented border climatic conditions, where the two species coexisted. Mature P. halepensis trees from Mediterranean (Spain) and sub-Mediterranean (Slovenia) sites, and P. sylvestris from sub-Mediterranean (Slovenia) and temperate (Slovenia) sites were selected. Repeated sampling was performed throughout the year and samples were prepared for examination with light and transmission electron microscopes. We hypothesized that cambial rhythm in trees growing at the sub-Mediterranean site where the two species co-exist will be similar as at typical sites for their growth. Cambium in P. halepensis at the Mediterranean site was active throughout the year and was never truly dormant, whereas at the sub-Mediterranean site it appeared to be dormant during the winter months. In contrast, cambium in P. sylvestris was clearly dormant at both sub-Mediterranean and temperate sites, although the dormant period seemed to be significantly longer at the temperate site. Thus, the hypothesis was only partly confirmed. Different cambial and cell differentiation rhythms of the two species at the site where both species co-exist and typical sites for their growth indicate their high but different adaptation strategies in terms of adjustment of radial growth to environmental heterogeneity, crucial for long-term tree performance and survival.
Ključne besede: Aleppo pine, Pinus halepensis, Scots pine, Pinus sylvestris, cambium, light microscopy, Mediterranean environment, temporate environment, transmission electron microscopy, xylem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3241; Prenosov: 1466
Celotno besedilo (4,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
83. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4804; Prenosov: 2036
Celotno besedilo (1,27 MB) |
84. Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjevIrena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010, pregledni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5238; Prenosov: 1930
Celotno besedilo (159,42 KB) |
85. Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni SlovenijiIda Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Ključne besede: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4732; Prenosov: 2056
Celotno besedilo (1,80 MB) |
86. Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov : zaključno poročilo projekta (V2-1126)Primož Simončič, Klemen Eler, Milan Kobal, Matevž Triplat, Iztok Sinjur, Daniel Žlindra, Matevž Mihelič, Robert Roblek, Mitja Piškur, Jaka Klun, Tine Premrl, Nike Krajnc, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: lesna biomasa, zeleni sekanci, hranila, poškodbe tal, tehnološki modeli, časovne študije
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3192; Prenosov: 1067
Celotno besedilo (162,77 MB) |
87. |
88. Testni primeri pridobivanja zelenih sekancev : tehnološki, okoljski in ekonomski vidikiNike Krajnc, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Jaka Klun, Robert Robek, Tine Premrl, Klemen Eler, Milan Kobal, Primož Simončič, 2013, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesni sekanci, tehnološki modeli, proizvodnja, gozdna biomasa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3005; Prenosov: 1145
Celotno besedilo (27,59 MB) |
89. Ugotavljanje gostot prostoživečih parkljarjev s kombinirano metodo štetja kupčkov iztrebkov in podatkov o odvzemuMatija Stergar, Danijel Borkovič, Jože Hiršelj, Irena Kavčič, Miha Krofel, Miha Mrakič, Rajko Troha, Uroš Videmšek, Blaž Vrčon, Klemen Jerina, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: parkljarji, živalske združbe, gostota, populacijske fluktuacije, ekologija živali, metoda štetja kupčkov iztrebkov, odvzem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3308; Prenosov: 974
Celotno besedilo (3,82 MB) |
90. Vpliv klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP)"Konkurenčnost Slovenije 2001-2006"Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andrej Kobler, Lado Kutnar, Gregor Božič, Klemen Bergant, Primož Simončič, Urša Vilhar, Tom Levanič, Hojka Kraigher, Mihej Urbančič, Maja Jurc, Matjaž Čater, Gal Kušar, Andreja Ferreira, Marjana Westergren, Barbara Štupar, Iztok Sinjur, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, 2006, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: klima, sprememba klime, gozdni ekosistemi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3535; Prenosov: 1034
Celotno besedilo (29,02 MB) |
