Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


891 - 900 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran86878889909192939495Na naslednjo stranNa konec
891.
Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanima
Erika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, strokovni članek

Povzetek: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Ključne besede: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 350; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

892.
Methacrylate monolith chromatography as a tool for waterborne virus removal
Nejc Rački, Petra Kramberger, Andrej Steyer, Jernej Gašperšič, Aleš Štrancar, Maja Ravnikar, Ion Gutiérrez-Aguirre, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Enteric viruses are commonly present in environmental waters and represent the major cause of waterborne infections and outbreaks. Since traditional wastewater treatments fail to remove enteric viruses in the water purification process, they are released daily into environmental waters. Monolithic supports have enabled chromatography to enter the field of virology. They have been successfully used in virus purification and concentration. In this work quaternary amine (QA) methacrylate monoliths were exploited to remove enteric viruses from wastewater treatment plant effluent. Expectedly, chromatographic processing of such a complex medium was troublesome, even for monoliths, characterized by extremely large pore dimensions. This problem was solved by introducing a pre-step chromatography using hydroxyl (OH) methacrylate monoliths. This way, molecules, that would hinder virus binding to the anion-exchanger monolith, were removed. As a result, the OH pre-column reduced backpressure increase on the subsequent anion-exchanger column, and increased both QA column binding capacity and life time. Wastewater effluent samples were successfully purified from five waterborne enteric viruses (rotavirus, norovirus genogroup I and II, astrovirus, sapovirus), below the detection limit of RT-qPCR. The breakthrough of the rotavirus binding capacity was not reached for concentrations that significantly exceeded those expected in effluent waters. The obtained results confirm that methacrylate monoliths can be a valuable tool for simultaneous removal of different waterborne viruses from contaminated water sources.
Ključne besede: monolith chromatography, waterborne, virus, removal, wastewater, qPCR
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1008,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

893.
Onkološko zdravstveno svetovanje na daljavo
Aleksandra Grbič, Dajana Glavan, Sara Brodarič, Irena Oblak, 2024, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: V začetku leta 2023 smo v okviru klicnega centra vzpostavili zdravstveno svetovanje z namenom opolnomočenja in podpore bolnikov ter njihovih bližnjih. V raziskavi smo analizirali pogostost in stopnjo pojavljanja simptomov, povezanih z boleznijo in zdravljenjem, z uporabo ocenjevalnega protokola in nadaljnjih napotitev glede na izraženost težav. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza telefonskih klicev na linijo zdravstvenega svetovanja v klicnem centru od 1. 10. 2023 do 31. 1. 2024. Za zbiranje podatkov o klicateljih je bilo potrjeno in uporabljeno ocenjevalno orodje v podatkovni bazi Redcap. Za izračun odstotnih deležev smo uporabili program Microsoft® Excel® for Office 365 in opisno statistiko. Rezultati: Vzorec je vključeval 144 telefonskih klicev, kar je predstavljalo 60 % telefonskih klicev bolnikov in 39 % klicev bol-nikovih bližnjih. Vzrok telefonskih klicev je bil v 60,4 % posledica neželenih učinkov sistemskega zdravljenja, ki so bili najpogostejši do tedna dni od prejetja zadnjega zdravljenja. V analizi telefon-skih klicev so bili najpogosteje izraženi simptomi bolečina (10 %), slabost (10 %), izguba apetita (7 %), driska (7 %). Na podlagi tega je bilo izvedenih 144 zdravstvenih svetovanj, 87 napotitev na osebnega zdravnika ali lečečega onkologa in 14 napotitev na nujno medicinsko pomoč. Zaključek: Zdravstveno svetovanje na daljavo je treba uporabiti kot priložnost za zagotavljanje dostopnosti do informacij in pravo-časne zdravstvene oskrbe prek informacijskih in telekomunikacij-skih sistemov, saj vpliva na spodbujanje samooskrbe, zmanjšanje števila hospitalizacij, znižanje stroškov zdravstvene oskrbe in nenazadnje na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Ključne besede: zdravstveno svetovanje, oddaljen dostop, ocenjevalni triažni protokol
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 314; Prenosov: 1017
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

894.
LAMP assay and rapid sample preparation method for on-site detection of flavescence dorée phytoplasma in grapevine
Polona Kogovšek, Jennifer Hodgetts, J. Hall, Nina Prezelj, Petra Nikolić, Nataša Mehle, Rok Lenarčič, Ana Rotter, M. Dickinson, Neil Boonham, Marina Dermastia, Maja Ravnikar, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In Europe the most devastating phytoplasma associated with grapevine yellows (GY) diseases is a quarantine pest, flavescence dorée (FDp), from the 16SrV taxonomic group. The on-site detection of FDp with an affordable device would contribute to faster and more efficient decisions on the control measures for FDp. Therefore, a real-time isothermal LAMP assay for detection of FDp was validated according to the EPPO standards and MIQE guidelines. The LAMP assay was shown to be specific and extremely sensitive, because it detected FDp in all leaf samples that were determined to be FDp infected using quantitative real-time PCR. The whole procedure of sample preparation and testing was designed and optimized for on-site detection and can be completed in one hour. The homogenization procedure of the grapevine samples (leaf vein, flower or berry) was optimized to allow direct testing of crude homogenates with the LAMP assay, without the need for DNA extraction, and was shown to be extremely sensitive.
Ključne besede: flavescence dorée, homogenization, loop-mediated isothermal amplification, on-site application, validation
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (483,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

895.
896.
Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za raka
Vesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek

Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

897.
Ocena finančnega bremena pri bolnikih z rakom v Sloveniji
Marjeta Skubic, Katja Vöröš, Andraž Perhavec, Mojca Bavdaž, Petra Došenović Bonča, Tjaša Redek, Ivica Ratoša, Helena Barbara Zobec Logar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Finančna toksičnost (FT) predstavlja vse objektivne finančne posledice in subjektivne finančne skrbi, ki se pojavljajo pri bolnikih z rakom in njihovih svojcih zaradi bolezni in zdravljenja. Finančno breme, ki ga imajo slovenski bolniki z rakom, pred našo raziskavo še ni bilo opredeljeno, prav tako ni bil poznan vpliv FT na kakovost življenja (QoL).Namen: Cilj raziskave je bila ocena FT pri bolnikih z rakom v Sloveniji, njen vpliv na QoL bolnikov in preizkus dosedanjih inštrumentov za oceno FT in QoL.Metode: Za merjenje FT smo uporabili anketno metodologijo. Razvili smo lasten vprašalnik za oceno FT in uporabili mednaro-dno validirana vprašalnika FACIT-COST in EORTC QLQ-C30. Raziskava je bila prospektivna in presečna, potekala je na Onkolo-škem inštitutu Ljubljana od junija do oktobra 2023. Rezultati: Analizirali smo 590 veljavnih anket. Na podlagi vprašalnika FACIT-COST smo ugotovili, da večina anketiranih bolnikov (53,7 %) nima FT, pri 42,9 % anketiranih bolnikov pa je bila ta večinoma blaga do zmerna. Nizko FT med slovenski-mi bolniki z rakom smo potrdili tudi z vprašalnikom EORTC QLQ-C30 in lastnim vprašalnikom. Večina bolnikov (85,1 %) je ocenila, da zaradi bolezni in zdravljenja niso imeli večjih stroškov. Na podlagi kazalnika finančnega bremena FACIT-COST in EORTC QLQ-C30 smo ugotovili, da so rizične skupine za večjo FT predvsem bolniki z nižjim neto dohodkom na gospodinjstvo (p ≤0,001), mlajši bolniki (p < 0,001), bolniki z rakom dojk (p = 0,016), zaposleni (p < 0,001), pa tudi bolniki na aktivnem onkološkem zdravljenju (p = 0,039). Pri lastnem vprašalniku so se za statistično pomembne pokazali še nižja stopnja izobrazbe (p ≤ 0,001), pode-želsko okolje (p = 0,033) in vrsta zdravstvenega zavarovanja (p = 0,006). Vpliv veroizpovedi na FT na podlagi lastnega vprašalnika ni povezan z večjo FT, kot je to razvidno iz vprašalnikov FACI-T-COST in EORTC QLQ-C30. Potrdili smo tudi vpliv nižjega dohodka na slabšo QoL, ostali parametri, ki vplivajo na QoL, pa so še: zelo nizka ali zelo visoka stopnja izobrazbe, rak glave in vratu in aktivnost onkološkega zdravljenja.Zaključki: V Sloveniji večina bolnikov z rakom ne občuti FT, v 42,9 % pa je ta blaga do zmerna. FT je statistično značilno povezana z višino dohodka, starostjo, vrsto raka, zaposlitvenim statusom, aktivnostjo onkološkega zdravljenja, pa tudi s stopnjo izobrazbe, podeželskim okoljem in vrsto zdravstvenega zavarova-nja. Večja FT je povezana s slabšo QoL. Ta je povezana prav tako z višino dohodka, stopnjo izobrazbe, vrsto raka in aktivnostjo onkološkega zdravljenja.
Ključne besede: finančno breme, kakovost življenja, breme raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 309; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

898.
Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2023
Špela Ščap, 2024, strokovni članek

Ključne besede: tržne razmere, Slovenija, zunanja trgovina
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 308; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

899.
Cene žagarskih izdelkov iglavcev podobne cenam ob koncu leta 2023
Špela Ščap, 2024, strokovni članek

Ključne besede: žagarski izdelki, tržne razmere, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 329; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

900.
Iskanje izvedeno v 0.66 sek.
Na vrh