31. Vpliv visokodozne in nizkodozne izpostavljenosti srčnih struktur na srčno-žilne posledice obsevanja raka dojke in raka pljučIvica Ratoša, Jasna But-Hadžić, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Z daljšanjem preživetja bolnikov z rakom so srčno- -žilne bolezni postale pomemben del morbiditete in mortalitete teh bolnikov. V zadnjih letih je v literaturi veliko zanimanja na področju vpliva radioterapije na pozne posledice na srcu.
Metode: Literaturo smo poiskali s pomočjo spletnega iskalnika PubMed / MEDLINE z uporabo kombinacij ustreznih ključnih besed. V postopku ocenjevanja smo preučili grobe rezultate iskanja in izključili članke, ki niso pomembni za to temo. Upoštevali smo le literaturo v angleškem jeziku. Rezultati: Objavljene so različne doznovolumske omejitve na srce v povezavi s srčno-žilnimi obolenji in smrtnostjo, vendar te omejitve niso enotno veljavne. Pri dopolnilnem obsevanju raka dojk je celotno srce izpostavljeno nizki dozi in se pomembne srčne okvare najpogosteje izrazijo desetletje po zdravljenju ali še pozneje, pri visokodozni izpostavljenosti pri radikalnem obsevanju pljuč pa se smrtnost zaradi srčno-žilnih dogodkov poveča že v prvih letih po zdravljenju.
Zaključek: Z nižanjem doze na srce lahko še dodatno vplivamo na preživetje bolnikov po obsevanju, kar nam že omogočajo boljše obsevalne tehnike in slikovno vodena radioterapija. Dodatno korist lahko dosežemo še z boljšim razumevanjem in upoštevanjem vpliva obsevanja na posamezne srčne strukture, tudi v povezavi z pridruženimi boleznimi, in z usmerjenim kardiološkim spremljanjem bolnikov po obsevanju prsnega koša.
Ključne besede: obsevanje, rak dojk, rak pljuč Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 328 Celotno besedilo (794,57 KB) |
32. Pogledi bolnikov in onkologov na uvajanje telemedicine v času epidemije covid-19Miha Oražem, Irena Oblak, Tanja Španić, Ivica Ratoša, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizične distance, marsikje po svetu pospešila uvajanje telemedicine v klinično prakso. Zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašal-nikov smo med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju, in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onko-loškem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot primarno diagnozo navedla rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želela opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravlje-nih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovoril 101 (60 %) in ocenil, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravil 21 % (0%80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi bila prip-ravljena po telemedicini poseči dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upošteva-nju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov Ključne besede: telemedicina, covid-19, onkologija Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1667; Prenosov: 448 Celotno besedilo (272,20 KB) |
33. Zdravljenje raka dojke z obsevanjemTanja Marinko, Marija Snežna Paulin-Košir, Andreja Gojkovič Horvat, Jasenka Gugić Kevo, Danijela Golo, Ivica Ratoša, Maja Ivanetič Pantar, 2020, ni določena Ključne besede: bolnice, zdravstveni nasveti Objavljeno v DiRROS: 15.03.2021; Ogledov: 1509; Prenosov: 361 Celotno besedilo (392,27 KB) |
34. Stereotaktično obsevanje : novi izzivi zdravljenja v radioterapiji : [strokovno srečanje : elektronski zbornik prispevkov : v Ljubljani, 27.11. 2020]2020, strokovna monografija Povzetek: Stereotaktično obsevanje, tehnika obsevanja, s katero dovedemo visoko obsevalno dozo na manjšo tarčo kjerkoli v telesu, predstavlja eno izmed možnosti radikalnega zdravljenja nekaterih tumorjev, zasevkov ali celo benignih stanj. Stereotaktično obsevanje je neinvazivno, stroški zdravljenja so nizki, bolnikom omogoča hitrejšo vrnitev v domače oziroma delovno okolje, ne poslabša kvalitete življenja in ima nizko stopnjo akutne morbiditete in mortalitete. V skrbnih radioterapevtskih postopkih, od izbora primernih bolnikov za stereotaktično obsevanje, priprave na obsevanje in izdelave obsevalnega načrta, kontrole kvalitete obsevanja, izvedbe obsevanja na linearnem pospeševalniku ter bolnikove oskrbe, sodelujemo zdravniki onkologi radioterapevti, radiologi, medicinski fiziki, dozimetristi, radiološki inženirji, medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Skupen cilj naše timske obravnave in naporov medicinskega osebja je predvsem izboljšanje rezultatov zdravljenja ter ohranitev oziroma izboljšanje kvalitete življenja vsakega posameznega bolnika. Veliko pozornosti posvečamu tudi zmanjševanju tveganja za pojav kratkoročnih ali dolgoročnih neželenih učinkov stereotaktičnega obsevanja. Ključne besede: radioterapija, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 08.12.2020; Ogledov: 2143; Prenosov: 535 Celotno besedilo (14,11 MB) |
35. |
36. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkAna Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Simona Borštnar, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak dojk, zdravljenje, diagnostika Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 2166; Prenosov: 596 Celotno besedilo (1,43 MB) |
37. Postiradiacijska morfea - redek pozni zaplet obsevanja po ohranitveni operaciji raka dojkIvica Ratoša, Olga Blatnik, Metka Koren Krajnc, 2019, strokovni članek Povzetek: V prispevku opisujemo primer bolnice z lokalizirano morfeo ali sklerodermo (angl. post-irradiation morphea, PIM), ki je redek in slabo prepoznan pozni zaplet obsevanja. Najpogosteje se pojavi po obsevanju dojke. PIM se pojavi po obdobju brez težav, ki lahko traja od nekaj mesecev do več let. Etiopatogeneza ni pojasnjena. Diagnozo lahko postavimo šele, ko smo izključili druge bolezni, ki jo lahko posnemajo. Diferencialno diagnostično v poštev prihaja vnetni rak dojk, okužbe (predvsem v zgodnji fazi PIM), limfedem, druge dermatološke ali avtoimune bolezni ter postiradiacijska fibroza. Za izključitev ostalih bolezni so potrebni natančna anamneza, ustrezne slikovne in laboratorijske preiskave in biopsija prizadetega mesta, s katero lahko, ob ustrezni klinični sliki, diagnozo morfee tudi potrdimo. Zdravljenje PIM je najbolj uspešno, če bolezen pravočasno prepoznamo še v akutni fazi, ko lahko upočasnimo ali ustavimo prehod v fibrozo in tako preprečimo slab kozmetski rezultat lokalnega zdravljenja dojke. Ključne besede: rak dojk, z obsevanjem povzročena morfea, obsevanje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 2400; Prenosov: 707 Celotno besedilo (162,64 KB) |
38. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkAna Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Simona Borštnar, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2018, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2648; Prenosov: 839 Celotno besedilo (1,53 MB) |
39. Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjemTanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice. Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3185; Prenosov: 800 Celotno besedilo (283,45 KB) |
40. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkSimona Borštnar, Ana Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3444; Prenosov: 974 Celotno besedilo (193,88 KB) |