381. |
382. |
383. |
384. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja raka ščitniceFranc Pompe, Damijan Bergant, Nikola Bešić, Snježana Frković-Grazio, Marko Hočevar, Ana Pogačnik, Radka Tomšič, Barbara Vidergar-Kralj, 2004, strokovni članek Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3051; Prenosov: 866
 Celotno besedilo (114,94 KB) |
385. |
386. Elektrokemoterapija melanomaGregor Serša, Maja Čemažar, Nebojša Glumac, Marko Snoj, 2013, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Elektrokemoterapija je način zdravljenja raka, ki združuje uporabo standardnih kemoterapevtikov in aplikacijo električnih pulzov na območje tumorja. S tem se večkrat poveča učinkovitost bleomicina ali cisplatina samo na področju dovedenih električnih pulzov. Elektrokemoterapija je sedaj v Evropi uveljavljen način zdravljenja različnih kožnih tumorjev, predvsem pa se je uveljavila pri zdravljenju kožnih in podkožnih zasevkov melanoma. Njena učinkovitost je okrog 80 % objektivnih odgovorov in okrog 60 % popolnih odgovorov po enkratni terapiji, z možnostjo izboljšanja odgovora ob ponavljajoči se terapiji. Elektrokemoterapijo uporabljamo predvsem pri zdravljenju kožnih, podkožnih in tranzit zasevkov melanoma ter krvavečih tumorjev in zasevkov v predhodno tretiranih področjih.
Ključne besede: elektrokemoterapija, melanom, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2860; Prenosov: 772
Celotno besedilo (317,16 KB) |
387. Izolirana ekstremitetna perfuzijaMarko Hočevar, 2010, strokovni članek Povzetek: Izolirana ekstremitetna perfuzija (ILP) je oblika regionalnega zdravljenja napredovalih rakov udov. Prvič je bila opisana v 50. letih prejšnjega stoletja in se je s časom nadgrajevala. Tako so v 80. letih najprej dodali hipertermijo, v 90. letih pa še citokin TNF (tumor necrosis factor). Danes z ILP zdravimo bolnike z lokoregionalno napredovalim melanomom (intranzit zasevki) in sarkomi, pri katerih bi bila za radikalnost potrebna amputacija uda. Pri posegu izoliramo arterijo in veno za spodnji oz. zgornji ud in ju priključimo na napravo za zunajtelesni krvi obtok, s čimer ud izoliramo od sistemskega krvnega obtoka. Ud nato segrejemo na temperaturo okoli 40 o C in z izotopno metodo izključimo komunikacijo med izoliranim obtokom uda in sistemskim obtokom. Če med sistemoma ne uhaja tekočina, apliciramo citostatik. Koncentracija citostatika v izoliranem sistemu je 10- do 20-krat večja, kot je zaradi neželenih učinkov možno pri sistemski aplikaciji. Po posegu ud izperemo, zašijemo arterijo in veno ter ga znova priključimo na sistemski krvni obtok. Pooperativni zapleti so večinoma omejeni na ud in so navadno blagi (eritem in edem). Pri bolnikih z melanomom dosežemo popolni odgovor pri približno 70 % bolnikov, pri bolnikih s sarkomi pa nam omenjeni poseg omogoči ohranitev uda pri 80 % bolnikov, pri katerih bi bila sicer potrebna amputacija.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2512; Prenosov: 916
Celotno besedilo (158,91 KB) |
388. Določanje mutacij pri bolnikih z dedno obliko malignega melanoma kožePetra Škerl, Barbara Perić, Marko Hočevar, Srdjan Novaković, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gensko testiranje za dedno obliko malignega melanoma kože na OI Ljubljana opravljamo od leta 2005. Izbor bolnikov za testiranje poteka v okviru genetskega svetovanja. Testiramo bolnike in njihove zdrave sorodnike, če sta v družini najmanj dva obolela člana, in bolnike s primarnimi multiplimi melanomi brez obremenjujoče družinske anamneze. Na oddelku za molekularno diagnostiko z metodo sekvenčne analize iščemo in določamo neznane točkovne mutacije ter manjše delecije in insercije v eksonih genov, povezanih z nastankom malignega melanoma kože: CDKN2A, CDK4 in MC1R. Do sedaj smo testirali 70 oseb: 40 bolnikov in njihovih zdravih sorodnikov iz 28 različnih družin, obremenjenih z družinsko anamnezo, ter 30 bolnikov s primarnimi multiplimi melanomi. Sekvenčna analiza genov, povezanih z dedno obliko malignega melanoma kože, je pokazala, da so mutacije CDKN2A p16INK4a pri bolnikih z družinsko anamnezo zelo pogoste (37,5 %). Mutacij CDKN2A p14ARF in CDK4 pri slovenskih bolnikih nismo našli.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3274; Prenosov: 735
Celotno besedilo (308,29 KB) |
389. |
390. Biopsija resektabilnih jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke - nepotrebna in nevarna metodaArpad Ivanecz, Marko Sremec, Aleksandra Šauperl, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Stojan Potrč, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Če se pri bolniku, ki je bil operiran zaradi raka debelega črevesa in danke (RDČD), na novo pojavi tumor v jetrih, je mogoče že na podlagi tega sklepati, da gre za zasevek. Še več, diagnozo je mogoče z 99 % verjetnostjo potrditi na podlagi slikovnih in biokemičnih preiskav. Kljub temu nekateri vztrajajo, da je za potrditev diagnoze potrebna perkutana tankoigelna biopsija (PTB). Nepotrebnost in nevarnost tega postopka pri resektabilnih jetrnih zasevkih RDČD bomo poskušali utemeljiti s pregledom literature in analizo naše serije bolnikov.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, metastaze, prognoza, jetrni protokol
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3117; Prenosov: 860
Celotno besedilo (318,27 KB) |
