351. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Vzhodno Pohorje (2016-2025)Marko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pohorje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2532; Prenosov: 89 |
352. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Pokljuka (2016-2025)Marko Kovač, Lado Kutnar, Špela Planinšek, Hojka Kraigher, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pokljuka, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2308; Prenosov: 88 |
353. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Idrija II (2018-2027)Špela Planinšek, Marko Kovač, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Idrija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2762; Prenosov: 110 |
354. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : analiza sedanjega sistema : (drugi del)Marko Kovač, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: Študija je bila omejena na sistemsko analizo obstoječega gozdarskega načrtovalskega sistema, ki je pokazala, da ima sistem metodološke pomanjkljivosti, kot so neustreznost vsebin tipov načrtov, nepovezanost načrtov gozdnogospodarskih območij in enot ter nasprotne informacijske in komunikacijske tokove. Povezava med načrtom gozdnogospodarske enote in gojitvenimi načrti je tehnično korektna, vsebinska povezanost pa šibka. Na drugi strani je analiza kakovosti pokazala, da vsebine načrtov niso optimalne; šibka področja so rastišča, funkcije gozdov, analiza trajnosti, cilji, usmeritve in ukrepi. Študija kritično analizira še pomen dediščine idej, družbenih sistemov, politične pokrajine in nerešenih težav, tem, ki so vseskozi zelo zaznamovale razvoj sistema načrtovanja. V razpravi je prikazano, da ima večina evropskih držav bistveno enostavnejše in manj regulirane gozdarske načrtovalske sisteme, kot je slovenski. Hkrati študija navaja priporočila, kje iskati poenostavitve načrtovalskega sistema.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, hierarhičnost, sistem gozdarskega načrtovanja, informacijski in komunikacijski tok, informacijska učinkovitost, dejavniki razvoja
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3092; Prenosov: 690
 Celotno besedilo (374,70 KB) |
355. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja : (prvi del)Marko Kovač, 2018, strokovni članek Povzetek: Prispevek se omejuje na oris razvoja sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Zgodovinski pregled je pokazal, da so na ozemlju zdajšnje države začeli urejati gozdove zgodaj. Sprva je prevladovala nemška šola, proti koncu 19. stoletja pa se je začelo razvijati domače gozdarsko znanje, ki je temeljilo na zastornem, skupinsko postopnem in prebiralnem gospodarjenju. Vse do l. 1940 je bilo načrtovanje z vidika znanja in koncepta primerljivo s srednjeevropskim. Od leta 1945 do 1991, v času nedemokratičnega komunističnega sistema, je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje del centralno planskega gospodarjenja. To gozdarsko načrtovanje je bilo relativno dobro razvito samo v delu, ki je zadeval pridobivanje in interpretacijo podatkov o gozdu, v preostalih delih, kot so organizacija načrtovanja, spoštovanje ekonomskih zakonitosti in način odločanja, pa je bilo nedemokratično in neracionalno. Zdajšnji sistem gozdnogospodarskega načrtovanja je še vedno v tranziciji. Medtem ko je bil sistem tehnološko in vsebinsko posodobljen, pa organizacija načrtovanja, informacijska in ekonomska racionalnost ter način odločanja še naprej odsevajo prejšnji družbeni red in čakajo na posodobitev.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, zgodovinski pregled, sistem gozdarskega načrtovanja, nemška šola, tipi načrtov, domače znanje, družbeno-ekonomski sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3153; Prenosov: 768
Celotno besedilo (249,94 KB) |
356. |
357. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, Franc Anderluh, Nikola Bešić, Peter Černelč, Tanja Čufer, Andrej Debeljak, Ibrahim Edhemović, Janez Eržen, Albert-Peter Fras, Eldar Gadžijev, Marko Hočevar, Janez Jazbec, Barbara Jezeršek Novaković, Andrej Kmetec, Elga Majdič, Uroš Mlakar, Mojca Modic, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Mirko Omejc, Stanislav Repše, Boris Sedmak, Uroš Smrdel, Mihael Sok, Primož Strojan, Breda Škrbinc, Alojz Šmid, Marjetka Uršič-Vrščaj, Vaneja Velenik, Samo Zver, Matjaž Zwitter, Janez Žgajnar, Mirjana Žumer-Pregelj, 2009, strokovna monografija Ključne besede: onkologija, zdravstvena statistika
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2018; Ogledov: 3305; Prenosov: 953
Celotno besedilo (8,70 MB) |
358. Bolnica s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrihMarko Boc, Martina Reberšek, Zvezdana Hlebanja, Nina Boc, Janja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2008 je v Sloveniji zbolelo 1.450 ljudi(1). Z naraščajočo incidenco narašča tudi umrljivost bolnikov, saj bolezen pri polovici bolnikov še vedno ugotovimo v napredovali obliki. Razsejana bolezen je neozdravljiva bolezen, sta se pa prognoza in preživetje teh bolnikov močno izboljšala, saj zadnjih deset let z uporabo novih zdravil, to je kombinacijo citostatikov (kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin) in tarčnih zdravil (cetuksimab, bevacizumab, panitumumab), dosegamo srednja preživetja, ki so daljša od 30 mesecev(2). Kadar kombiniramo sistemsko in kirurško zdravljenje pri bolnikih s samo jetrnimi zasevki, še posebej, če gre za solitarne zasevke, pa 5-letno preživetje lahko presega 50 %. V tem prispevku opisujemo primer bolnice s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih, kjer smo v okviru multidisciplinarnega pristopa, s kombinacijo sistemske terapije in večkratne operacije jetrnih zasevkov ter tudi drugimi terapevtskimi pristopi dosegli preživetje, daljše od 50 mesecev.
Ključne besede: karcinom danke, razsejeni rak, rak danke, zasevki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3906; Prenosov: 761
Celotno besedilo (331,30 KB) |
359. |
360. Ponovne operacije jeter pri recidivu zasevkov raka debelega črevesa in dankeArpad Ivanecz, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Marko Sremec, Stojan Potrč, 2013, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pri polovici bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se lahko pojavijo zasevki v jetrih. Multidisciplinarna obravnava predstavlja temelj uspešnega zdravljenja, resekcija jeter pa je edina potencialno kurativna oblika terapije. Kljub uspešni operaciji pa se lahko jetrni zasevki kasneje ponovijo. Tudi v takšnem primeru je smiselno znova začeti zdravljenje, ki zajema kombinacijo kemoterapije, tarčnih zdravil in načrtovanja ponovnih jetrnih resekcij. Nekateri bolniki živijo brez ponovitve obolenja več let po začetku zdravljenja.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, rak debelega črevesa, prognoza
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3391; Prenosov: 845
Celotno besedilo (403,65 KB) |
