301. The interplay between forest management practices, genetic monitoring, and other long-term monitoring systemsDarius Kavaliauskas, Barbara Fussi, Marjana Westergren, Filipos Aravanopoulos, Domen Finžgar, Roland Baier, Paraskevi Alizoti, Gregor Božič, Evangelia V. Avramidou, Monika Konnert, Hojka Kraigher, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: The conservation and sustainable use of forests and forest genetic resources (FGR) is a challenging task for scientists and foresters. Forest management practices can affect diversity on various levels: genetic, species, and ecosystem. Understanding past natural disturbance dynamics and their level of dependence on human disturbances and management practices is essential for the conservation and management of FGR, especially in the light of climate change. In this review, forest management practices and their impact on genetic composition are reviewed, synthesized, and interpreted in the light of existing national and international forest monitoring schemes and concepts from various European projects. There is a clear need and mandate for forest genetic monitoring (FGM), while the requirements thereof lack complementarity with existing forest monitoring. Due to certain obstacles (e.g., the lack of unified FGM implementation procedures across the countries, high implementation costs, large number of indicators and verifiers for FGM proposed in the past), merging FGM with existing forest monitoring is complicated. Nevertheless, FGM is of paramount importance for forestry and the natural environment in the future, regardless of the presence or existence of other monitoring systems, as it provides information no other monitoring system can yield. FGM can provide information related to adaptive and neutral genetic diversity changes over time, on a species and/or on a population basis and can serve as an early warning system for the detection of potentially harmful changes of forest adaptability. In addition, FGM offers knowledge on the adaptive potential of forests under the changing environment, which is important for the long-term conservation of FGR Ključne besede: forest monitoring, forest genetic monitoring, forest genetic diversity, silviculture Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 2148; Prenosov: 1349
Celotno besedilo (766,78 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
302. |
303. Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službeNike Krajnc, Primož Simončič, Lado Kutnar, Daniel Žlindra, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Mitja Skudnik, Matevž Triplat, 2019, strokovni članek Povzetek: Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost. Ključne besede: gozdarstvo, javna gozdarska služba, raziskovalna dejavnost, Gozdarski inštitut Slovenije, javna gozdarska služba Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2738; Prenosov: 772
Celotno besedilo (566,80 KB) |
304. |
305. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nacionalnega gozdnega programa v Republiki SlovenijiMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, strokovna monografija Ključne besede: participacija, nacionalni program gozdov, kazalniki, Slovenija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2289; Prenosov: 749
Celotno besedilo (1,00 MB) |
306. Indikatorji za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji : zaključni elaboratMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Milan Šinko, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: participacija, nacionalni program gozdov, indikatorji, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2139; Prenosov: 820
Celotno besedilo (439,37 KB) |
307. |
308. |
309. DNA vakcine za zdravljenje rakaŠpela Kos, Gregor Serša, 2019, strokovni članek Povzetek: DNA vakcine predstavljajo obetaven pristop imunoterapije raka, predvsem zaradi njihove enostavnosti, stabilnosti in varnosti. DNA vakcine temeljijo na vnosu plazmidne DNA z zapisom za enega ali več tumorskih antigenov, udeleženih v nastanku, napredovanju ali zasevanju rakavih celic. Z vnosom DNA vakcine spodbudimo imunski odziv usmerjen proti tumorskemu antigenu, kar potencialno vodi do uničenja rakavih celic. Kljub številnim prednostim DNA vakcin pred klasičnimi vakcinami njihovo uporabo v humani kliniki omejuje prešibak antigen-specifični imunski odziv. Za izboljšanje imunogenosti DNA vakcin se razvoj osredotoča na optimizacijo sestave plazmidne DNA, raziskovanje novih tumorskih antigenov, razvoj novih dostavnih sistemov in sočasna uporaba adjuvantnih in imunomodulatornih molekul. Tovrstni pristopi so del številnih kliničnih raziskav na področju imunoterapije raka in predstavljajo korak bližje k izboljšanju imunogenosti DNA vakcin, učinkovitejšemu uničenju rakavih celic in lažjemu prenosu DNA vakcinacije v humano klinično prakso. Ključne besede: DNK vakcine, dostavni sistemi, tumorski antigeni, imunogenost Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2649; Prenosov: 715
Celotno besedilo (310,15 KB) |
310. Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomomUroš Ahčan, Igor Bartenjev, Ana Benedičič, Tomi Bremec, Aleksandra Vučinič Dugonik, Aleš Grošelj, Nataša Grebenšek, Marko Hočevar, Boris Jančar, Boštjan Luzar, Liljana Mervic, Janja Ocvirk, Jože Pižem, Mirjam Rogl-Butina, Tanja Planinšek Ručigaj, Gregor Serša, Larisa Stojanovič, Neža Stopajnik, Primož Strojan, Vesna Tlaker Žunter, Borut Žgavec, 2019, strokovni članek Ključne besede: bazalnocelični karcinom, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3002; Prenosov: 929
Celotno besedilo (492,29 KB) |