201. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti. Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4734; Prenosov: 1936 Celotno besedilo (1,57 MB) |
202. Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methodsNatalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed. Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4739; Prenosov: 1931 Celotno besedilo (876,54 KB) |
203. Etanolamin v zaščitenem lesuMiha Humar, Marko Petrič, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaščita lesa je, kljub poostrenim okoljevarstvenim zahtevam, še vedno nujno potrebna in ekonomsko upravičena. Zaradi dobrih fungicidnih lastnosti se za impregnacijo lesa množično uporablja tudi bakrove spojine. Ker se dokaj slabo vežejo v les, se iz njega izpirajo. V kombinaciji s kromom pa se baker v lesu dobro fiksira. V zadnjem času so v mnogih državah omejili uporabo kromovih soli, oziroma jih nameravajo prepovedati. Strokovnjaki zato za fiksacijo bakra iščejo druge spojine. Kot primerni in potencialno uporabni so se izkazaliamini. Raziskovali smo interakcije med bakrovimi pripravki z etanolaminom (C2H7NO, 2-aminoetanol) in komponentami lesa. Opazili smo, da etanolamin z lesom reagira. Z metodo nihajne spektroskopije (FTIR) smo opazilispremembe na skupinah lignina in polioz. Razvili smo tudi metodo, kjer reagent z barvno reakcijo dokaže prisotnost etanolamina v lesu. Ključne besede: zaščita lesaq, etanolamin, fiksacija etanolamina, barvna reakcija, FTIR, zaščiteni les Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4500; Prenosov: 1864 Celotno besedilo (748,24 KB) |
204. Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi2009, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, urejanje gozdov, gospodarjenje z gozdom, sonaravno gospodarjenje, trajnostno gospodarjenje, raba lesa, les, Slovenija, zborniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4113; Prenosov: 981 Celotno besedilo (755,49 KB) |
205. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkovMarko Kovač, Mitja Skudnik, Anže Japelj, Špela Planinšek, Saša Vochl, Franc Batič, Damijana Kastelec, Dušan Jurc, Maja Jurc, Primož Simončič, Milan Kobal, 2014, strokovna monografija Ključne besede: gozdarstvo, statistični modeli, poškodbe gozdov, inventura gozdov, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3530; Prenosov: 980 Celotno besedilo (12,77 MB) |
206. |
207. Zmanjševanje populacije podlubnikov (Coleoptera Scolytidae) na lesnem skladišču s sintetičnimi agregacijskimi feromoniGorazd Babuder, Franc Pohleven, 1995, izvirni znanstveni članek Ključne besede: lesni škodljivci, podlubniki, progasti lestvičar, knaver, šesterozobi smrekov lubadar, skladišče lesa, feromoni, Thysohn pasti Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4738; Prenosov: 2010 Celotno besedilo (551,03 KB) |
208. Sukcesivno pojavljanje gliv v rovih ambrozija hroščev v hrastovem lesu (Quercus sp.)Gorazd Babuder, Franc Pohleven, 1995, izvirni znanstveni članek Ključne besede: lesni škodljivci, ambrozija hrošči, hrastov strženar, mali črni lesar, hrast, simbiotske glive, sukcesija gliv, izolacija gliv Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4952; Prenosov: 1962 Celotno besedilo (509,86 KB) |
209. Sukcesija in interakcija gliv povzročiteljic piravosti bukovineNataša Vesel-Tratnik, Franc Pohleven, 1995, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bukov les, bela trohnoba, glive, pahljačica, škrlatnordeča slojevka, ogljena kroglica, izguba lesne mase Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4635; Prenosov: 1881 Celotno besedilo (694,56 KB) |
210. Gozdnogospodarsko načrtovanje v funkciji razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v SlovenijiFranc Gašperšič, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdovi, razvoj, gozdnogospodarstvo, načrtovanje, gozdarstvo, management, prostor, planiranje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4320; Prenosov: 1891 Celotno besedilo (1,21 MB) |