111. |
112. Effect of spatial scale and harvest on heterogeneity of forest floor CO2 efflux in a sessile oak forestEva Dařenová, Matjaž Čater, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Soil respiration is the second largest flux of carbon between terrestrial ecosystems and the atmosphere and it is substantially sensitive to climate change. Monitoring CO2 efflux and its upscaling from field measurements to the ecosystem level is a complex task, due to the high spatial and temporal variability of the fluxes. Human intervention, e.g. through forest harvest, may change both CO2 efflux and its spatial heterogeneity. The objective of our study was to quantify spatial heterogeneity of soil CO2 efflux within and among plots distributed within a topographically variable sessile oak forest stand before and after harvesting. Forest floor CO2 efflux, soil temperature and soil water content were measured monthly in a sessile oak forest during two growing seasons: one before and one after harvesting. Stand structure characteristics (gap fraction, leaf area index, tree number and size) and the amount of understory also were determined. Relationships between individual variables and spatial heterogeneity were analyzed. The small-scale spatial heterogeneity (expresses as the coefficient of variation) of forest floor CO2 efflux and soil water content (SWC) in the undisturbed forest was low, at maximum 0.22 and 0.13, respectively. Studied variables had no effect on spatial heterogeneity of forest floor CO2 efflux except for the amount of understorey vegetation which positively correlated with forest floor CO2 efflux. Although the studied forest was situated in topographically variable terrain, we observed that inter-plot heterogeneity of forest floor CO2 efflux was lower than that within plots. Stand harvest increased the intra-plot heterogeneity of forest floor CO2 efflux but did not affect the inter-plot heterogeneity. This leads to the conclusion that the number of positions within an individual plot should increase after harvest but the number of plots may remain unchanged to determine adequately ecosystem forest floor CO2 efflux. Ključne besede: gap fraction, LAI, Quercus petraea, soil respiration, soil water content Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 1984; Prenosov: 207 |
113. |
114. Slovenska priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Živa Mrevlje, Barbara Koroušić-Seljak, Katja Kogovšek, Branko Zakotnik, Iztok Takač, Matjaž Horvat, Tadej Dovšak, Vojislav Didanovič, Andrej Kansky, Jožica Červek, Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Milena Kerin, Matjaž Sever, Primož Strojan, Borut Štabuc, Mojca Unk, Jernej Benedik, Erik Brecelj, Tadeja Pintar, Lidija Kompan, Marko Novak, Laura Petrica, Denis Mlakar-Mastnak, Brigita Avramović Brumen, Eva Peklaj, Rajmonda Jankovič, Urška Jelenko, Edita Rotner, Sanja Đukić, Petra Tavčar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, kaheksija, priporočila, klasifikacija Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2595; Prenosov: 756 Celotno besedilo (158,92 KB) |
115. Smernice za diagnostiko, zdravljenje in sledenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv in kostiMarko Novak, Olga Blatnik, Jože Pižem, Tina Žagar, Monika Jagodic, Lorna Zadravec-Zaletel, Mojca Unk, Blaž Mavčič, Jerca Blazina, Snežana Pavlović Djokić, Darja Eržen, Simona Jereb, Andreja Klevišar Ivančič, Gregor Kos, Mateja Kropivnik, David Martinčič, Eva Možina, Andraž Perhavec, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Marko Špiler, Danijela Štrbac, Branko Zakotnik, Katja Limpel Novak, Vladka Salapura, Žiga Snoj, 2018, strokovni članek Ključne besede: sarkomi mehkih tkiv, sarkomi kosti, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3266; Prenosov: 1013 Celotno besedilo (278,51 KB) |
116. Sarkomi : doktrinarna načela zdravljenja in klinične potiMatej Bračko, Marta Dremelj, Darja Eržen, Monika Jagodic, Simona Jereb, Eva Možina, Marko Novak, Marko Špiler, Radka Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, Branko Zakotnik, 2011, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), sarkom, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3100; Prenosov: 849 Celotno besedilo (142,01 KB) |
117. Razporeditev genotipov človeških virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu in cervikalno intraepitelijsko neoplazijo tretje stopnje (CIN 3) v SlovenijiNina Jančar, Eda Vrtačnik-Bokal, Mario Poljak, 2011, strokovni članek Povzetek: Rak materničnega vratu (RMV) se razvije prek več stopenj predrakavih sprememb in ga je z učinkovitim presejalnim programom mogoče preprečiti oz. odkriti in v zgodnjem stadiju uspešno zdraviti. Spolno prenosljiva okužba z visokotveganimi genotipi človeških virusov papiloma (angl. human papillomavirus, HPV) je nujni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu in RMV. Pred uvedbo cepljenja proti HPV smo želeli opredeliti razporeditev genotipov HPV pri bolnicah z RMV in bolnicah s predrakavimi spremembami najvišje stopnje (CIN 3) v Sloveniji. Razporeditev genotipov HPV smo analizirali na 284 vzorcih RMV. HPV dezoksiribonukleinsko kislino (DNK) smo dokazali v 262 od 278 vzorcev RMV (94,2 %). Ugotovili smo, da RMV najpogosteje povzročajo HPV 16, HPV 18 in HPV 33. Razporeditev genotipov HPV smo določili tudi na 261 vzorcih brisov materničnega vratu, odvzetih ženskam s CIN 3. V 253 od 261 vzorcev CIN 3 (96,9 %) smo dokazali prisotnost HPV DNK. V 80,6 % vzorcev smo našli le en visokotvegani genotip, v drugih vzorcih smo našli po več genotipov HPV (2 do 9 genotipov). Pri ženskah s CIN 3 so bili najpogosteje zastopani HPV 16, HPV 31 in HPV 33. Profilaktično cepljenje s trenutno dostopnimi cepivi proti HPV bi lahko preprečilo do 77 % primerov RMV in do 60 % primerov CIN 3 v Sloveniji, ki ju povzročata HPV 16 in HPV 18. Ključne besede: onkologija, rak materničnega vratu, HPV Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3118; Prenosov: 808 Celotno besedilo (166,46 KB) |
118. |
119. Prehrana za bolnike s težavami pri požiranju - disfagijoEva Peklaj, Brigita Avramović Brumen, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Težave s požiranjem so resen problem, ki lahko vodi v življenjsko ogrožajočo podhranjenost. Če se omenjene težave pojavijo, vam priporočamo, da na to opozorite vašega zdravnika, ki vam bo lahko predpisal ustrezno prehransko podporo (prehranski dodatek, svetovanje pri dietetiku ipd.). Kljub morebitnim težavam pri požiranju je pomembno, da s prehrano zagotovite zadosten vnos hranil in s tem vzdržujete svojo telesno težo. Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4219; Prenosov: 913 Celotno besedilo (723,07 KB) |
120. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Irena Sedej, Eva Peklaj, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4027; Prenosov: 926 Celotno besedilo (1,38 MB) |