21. Milestone M27 : user friendly data management and analysis environment for plant systems biology established and novel/improved multiomics data visualisation tool availableLuka Ausec, Barbara Jenko Bizjan, Janez Kokošar, Amrita Roy Choudhury, Miha Štajdohar, Kristina Gruden, Maja Križnik, Marko Petek, Živa Ramšak, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: We present the technical report regarding the implementation of the Genialis Platform at the National Institute of Biology (NIB) within the project Hyp (J4-7636).
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (521,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib : monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v letih 2018 in 2019Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V letih 2018 in 2019, smo spremljali učinek naravovarstvenega ukrepa za puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli. Izvedli smo tudi prvo in drugo ponovitev razširjenega monitoringa puščavnika na celotnem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V letu 2018 smo potrdili en osebek puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli, prav tako v letu 2019. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je bil v letih 2018 in 2019 populacijski minimum. V sklopu razširjenega monitoringa puščavnika, na celotnem območju krajinskega parka, smo vrsto v letu 2018 potrdili na eni lokaciji na območju Šišenskega hriba. Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je to prva najdba puščavnika izven mestnega parka Tivoli.
Ključne besede: hrošč puščavnik, monitoring, mestni park Tivoli, krajinski parki, Rožnik, Šišenski hrib
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Strokovna izhodišča za oblikovanje varstvenih ukrepov za visokogorska jezera v Triglavskem narodnem parku : zaključno poročiloAnton Brancelj, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V letu 2019 je bilo opravljeno ponovno fotografiranje jezer iz zraka v Triglavskem narodnem parku. Zadnje je bilo narejeno l. 2011, v približno istem obdobju (sredina oktobra).
Na podlagi posnetkov iz zraka in predhodnih analiz na terenu je bila opravljena analiza sedanjega ekološkega stanja jezer ter predlagane smernice za upravljanje v naslednjem upravljalskem obdobju (2020-2025).
Jezera nad gozdno mejo so v dobrem ekološkem stanju, vendar so se v večini od njih pojavili makrofiti (lasastolista vodna zlatica) in tudi nitaste zelene alge. Človeški dejavnik za spremembe je malo verjeten. Glavni vzrok je višanje povprečnih letnih temperatur, s tem krajše obdobje ledu in taljenje pemafrosta pod gruščem in tudi v jamah. Stanje jezer je kljub temu označeno kot zelo dobro ekološko stanje.
Tri jezera, ki v katera so bile v preteklosti naseljene ribe (Krnsko jezero, Dupeljsko jezero in Črno jezero) ne kažejo večjih sprememb in se jih lahko uvrsti v jezera s dobrim ekološkim stanjem.
V slabem ali zelo slabem ekološkem stanju je Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru. Na obeh jezerih so predvideni omilitveni ukrepi (izboljšanje delovanja MKČN in izlov rib), ki pa po ocenah ne bodo prinesli kratkoročnih učinkov. Lahko pa omilijo oz. upočasnijo slabšanje stanja jezer.
Ključne besede: poročila, visokogorska jezera
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 8; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Stanje treh visokogorskih jezer v TNP v letu 2019 : (Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru)Anton Brancelj, Tina Eleršek, Janja Francé, Mladen Franko, Špela Remec-Rekar, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Stanje nekaterih visokogorskih jezer v Triglavskem narodnem parku (TNP) se je v zadnjih treh desetletjih močno poslabšala. Glavna vzroka sta množičen turizem in naselitev rib. Planinske koče se nahajajo v neposrednem zaledju štirih jezer: Dupeljsko jezero, Srednje kriško jezero, Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru. Ribe so naseljene v Krnskem jezeru, Dupeljskem jezeru, Dvojnem jezeru, Jezeru na Planini pri jezeru ter Črnem jezeru. Najbolj sta izpostavljeni Dvojno jezero in Jezero na Planini pri jezeru, kjer se pojavlja tudi množica nitastih zelenih alg, ki konec poletja kvarijo estetski izgled jezer, ob razpadanju povzročajo smrad in močno vplivajo na jezerski ekosistem.
Ključne besede: poročila, visokogorska jezera
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Popis izhodiščnega stanja puščavnika (Osmoderma eremita) za načrtovanje projektnih aktivnosti na Ljubljanskem barju : končno poročiloŠpela Ambrožič Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Stiven Kocijančič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen projektne naloge je raziskava pojavljanja puščavnika (Osmoderma eremita) na Ljubljanskem barju s ciljem določitve primernih območij, za namene odkupa primernih dreves za ohranjanje vrste. Končno poročilo podaja rezultate popisa puščavnika na območju Ljubljanskega barja v letih 2018 in 2019, kjer prisotnosti puščavnika nismo potrdili. V sklopu pregleda območja smo opredelili drevesa, ki bi bila primerna za odkup. Poudarek pri izbiri dreves je bil zlasti na gozdnih sestojih, solitarnih starih votlih drevesih, obrežni vegetaciji, visokodebelnih sadovnjakih z dupli, drevoredih in mejicah.
Ključne besede: popis stanja, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 22; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. |
27. Better data, better decisions : increasing the impact of biodiversity informationMatthew Ling, Luc Derochette, Marta Iturribarria, Martin Horlock, Zoltan Karacsonyi, Nataša Mori, Goizalde Atxutegi, Gotzon Bernaola, Gerard Bota, Lluís Brotons, Alessandro Cartuccia, Pilar Casanovas, Paul M. Dolman, Lorenzo Federiconi, Melanie Gillings, Núria Pou, Marta Rozas, Pau Sainz de la Maza, Annick Terneus, Davorin Tome, Dani Villero, Al Vrezec, Claudio Zabaglia, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Without understanding something it is impossible to effectively manage it. In terms of biodiversity and environmental conservation, data and information on species or habitat extent or range, populations, trends over time, and the pressures and threats to these are essential to such understanding and management. Decision makers are wholly reliant on accessing or being presented with this data and information, and using their knowledge and experience to make reasoned, rational, and objective choices.
Whilst various gaps remain, great quantities of data and information are available, covering many facets of life and our environment. Yet many challenges and barriers exist that prevent the effective flow of this data from those that collect and manage it, to those that need to call upon it to inform decision-making processes. These can be as simple as a lack of communication or understanding of where to find or submit the data, to format issues whereby the necessary infrastructure isn’t in place or suitable to support the system, or more complex issues including data gaps, or scepticism in the data itself, leading to its lack of use.
The importance of data is recognised in various global conventions and European processes (e.g. Convention on Biological Diversity’s Aichi Biodiversity Targets, and the EU Biodiversity Strategy), acknowledging its role in developing our understanding of, and ability to monitor, manage, and ultimately halt, biodiversity loss.
Despite the multitude of data and information that exist, and the political and legislative measures in place, biodiversity continues to be threatened and is in various stages of decline. Many conservation and sustainability targets and goals are not on track to be achieved. The inefficient flow of data to inform decision-making processes contributes to this situation, by creating uncertainty about situations on the ground and the ability to track progress.
The Interreg Europe project ‘From biodiversity data to decisions: enhancing natural value through improved regional development policies’ – BID-REX – aims to bridge the gap between biodiversity data and decision-making, linking the two to create improved regional development policies for the preservation of nature.
By demonstrating how the use of available, evidence-based biodiversity data can guide, benefit, and improve decision-making processes, BID-REX also seeks to promote budget prioritisation for conservation efforts in funding allocations.
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 1
Celotno besedilo (8,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. On the Gromov hyperbolicity of the minimal metricMatteo Fiacchi, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this paper we study the hyperbolicity in the sense of Gromov of domains in $\mathbb{R}^d$ $(d\geq3)$ with respect to the minimal metric introduced by Forstnerič and Kalaj. In particular, we prove that every bounded strongly minimally convex domain is Gromov hyperbolic and its Gromov compactification is equivalent to its Euclidean closure. Moreover, we prove that the boundary of a Gromov hyperbolic convex domain does not contain non-trivial conformal harmonic disks. Finally, we study the relation between the minimal metric and the Hilbert metric in convex domains.
Ključne besede: minimal surfaces, minimal metric, hyperbolic domain, Gromov hyperbolicity, convex domain, Hilbert metric
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 3
Celotno besedilo (330,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. |
30. Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju : končno poročiloVesna Flander-Putrle, Aleš Bolje, Janja Francé, Mateja Grego, Vlado Malačič, Boris Petelin, Milijan Šiško, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V skladu s projektno nalogo »Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju« smo pripravili Končno poročilo projektne naloge. Cilj projektne naloge je bil preveriti potencial že obstoječih lokacij marikulture na morju ter opredeliti potencialne nove lokacije na obali in v slovenskem morju, kjer bi bilo mogoče v prihodnje povečati obstoječe in razvijati nove oblike marikulture. V projektni nalogi smo uporabili le razpoložljive podatke. Pregledali smo veljavno zakonodajo na področju okoljevarstva, upravljanja in rabe voda, varovanja habitatov ter zdravja in dobrega počutja živali iz akvakulture, strokovno-raziskovalne ugotovitve in pripadajočo znanstveno literaturo.
Ključne besede: poročila, morja, gojenje morskih organizmov
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
