1. Finančno vrednotenje proizvodnje v semenarstvu in drevesničarstvu ter potreben obseg investicij za širitev dejavnosti : CRP V4-2015 - Poslovne priložnosti v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvuTjaša Baloh, Natalija Dovč, Boris Rantaša, Hojka Kraigher, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, sadike, semena, klasična proizvodnja sadik, kontejnerska proizvodnja sadik, stroški Objavljeno v DiRROS: 15.11.2023; Ogledov: 679; Prenosov: 201 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Smernice za zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala : predlog pripravljen v okviru projekta LIFEGENMONKristina Sever, Boris Rantaša, Marijana Vidrih Minić, Natalija Dovč, Janez Kermavnar, Marjana Westergren, Gregor Božič, Matjaž Guček, Andrej Breznikar, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, gozdni semenski objekti, provenienčna območja, vrste, genetska pestrost Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 834; Prenosov: 223 Celotno besedilo (819,82 KB) |
3. Delavnica projekta LIFE SySTEMiC za lovce, lovske načrtovalce in raziskovalce v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih, Mašun in Leskova dolina, 12. in 13. 10. 2023 : poročiloBoris Rantaša, Kristina Sever, Andrej Breznikar, Tjaša Baloh, Natalija Dovč, Evgen Ostanek, Peter Krma, Anton Smrekar, Matija Stergar, Miha Marenče, Hojka Kraigher, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetska pestrost, nega gozda, obnova gozda, upravljanje s prostoživečimi živalmi, objedanje, gozdno mladje, ujme, podnebne spremembe Objavljeno v DiRROS: 08.11.2023; Ogledov: 658; Prenosov: 208 Celotno besedilo (4,34 MB) |
4. Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021Peter Železnik, Natalija Dovč, Hojka Kraigher, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenske gozdove vse bolj ogrožajo hitre podnebne spremembe, katerih posledice so izjemni vremenski pojavi. V ujmah se razgalijo večje površine gozdov, nastanejo poškodbe reproduktivnih delov krošenj, zaradi spremenjenih podnebnih razmer pa motnje reprodukcije gozdnega drevja. S premišljeno dopolnitvijo naravne obnove z umetno obnovo lahko povečamo odpornost gozdov pred prihodnjimi ujmami, z uporabo genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala pa prilagoditveni potencial mladih sestojev. Osnova uspešne umetne obnove so kakovostne in rastiščnim razmeram prilagojene sadike. Uporaba nekakovostnih sadik ali celo sadik neustrezne provenience lahko povzroči dolgoročne neugodne posledice. Med letoma 2019 in 2021 smo v okviru projekta Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji (CRP V4-1819) izvedli meritve sadik sedmih drevesnih vrst na devetih lokacijah v Sloveniji. Pri presoji kakovosti sadik smo si pomagali z neposredno vidnimi in izmerljivimi značilnostmi. Opravili smo splošen pregled sadik, nato pa na vzorcu izmerili višino, premer koreninskega vratu in ocenili asimetričnost koreninskega sistema ter opazne deformacije. Pri sadikah bukve enake starosti smo opazili razlike v višini, debelini in tršatosti. Pri tem so se sadike bukve, katerih gozdni reprodukcijski material (GRM) je bil pridobljen iz istega gozdnega semenskega objekta (GSO), razlikovale med lokacijama sajenja. Mlajše in nepresajene sadike doba so bile v povprečju nižje, imele pa so večjo debelino koreninskega vratu kot eno leto starejše sadike in presajene sadike. Domnevamo, da je to odraz presaditvenega stresa. Sedem let stare sadike gorskega javorja so imele pričakovano večjo debelino koreninskega vratu, vendar pa so bile precej nižje od štiri leta mlajših sadik. Poleg tega so bile sadike gorskega javorja, katerih GRM je bil pridobljen iz istega GSO, na eni lokaciji sajenja precej bolj variabilne po velikosti kot na drugi lokaciji sajenja. Od vseh opazovanih parametrov se zdi tršatost kot relativna mera dober parameter, saj se je celo na omejenem obsegu podatkov izkazal kot zadosti dober pokazatelj kakovosti. Pri tem moramo upoštevati parametre, kot sta višina sadik in premer koreninskega vratu. Ocenjevanje asimetričnosti koreninskega sistema se je izkazala za zelo subjektivno metodo. Za ocenjevanje kakovosti sadik na osnovi merljivih znakov bi potrebovali orientacijske vrednosti parametrov, tako kot so bile poskusno ugotovljene za sadike smreke. Ključne besede: umetna obnova, sadike gozdnih drevesnih vrst, kakovost sadik, višina sadik, premer koreninskega vratu, tršatost, sajenje Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1401; Prenosov: 463 Celotno besedilo (480,01 KB) |
5. Protokol za določanje kvalitete sadik gozdnega drevja : Naloga JGS 3/2.4 "Analize kvalitete sadik in koreninskega sistema" : standardni operativni postopekPeter Železnik, Natalija Dovč, Tine Grebenc, Gregor Božič, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: tehnična navodila, laboratorij, programska oprema, standardni operativni postopek, laboratorijska oprema, določenje kvalitete, kvaliteta sadik, koreninski sistem Objavljeno v DiRROS: 04.02.2021; Ogledov: 1687; Prenosov: 612 Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Protokol za določanje kvalitete sadik gozdnega drevja : naloga JGS 3/2.4 "Analize kvalitete sadik in koreninskega sistema"Peter Železnik, Natalija Dovč, Gregor Božič, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: protokoli, gozdno drevje, sadike, SOP, kvaliteta sadik Objavljeno v DiRROS: 19.03.2020; Ogledov: 2173; Prenosov: 387 Celotno besedilo (1,30 MB) |