Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (De%20Groot Maarten) .

121 - 130 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
Corythucha arcuata (Say, 1832) (Hemiptera, Tingidae) in its invasive range in Europe : perception, knowledge and willingness to act in foresters and citizens
Flavius Balacenoiu, Anže Japelj, Iris Bernardinelli, Bastien Castagneyrol, György Csóka, Milka Glavendekić, Gernot Hoch, Boris Hrašovec, Silvija Krajter Ostoić, Márton Paulin, David Williams, Johan Witters, Maarten De Groot, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The oak lace bug (OLB) Corythucha arcuata (Say, 1832) is an invasive alien species (IAS) that potentially could have many negative impacts on European oak health. Certain measures can be applied to counteract these effects. However, these measures may not be acceptable for forest managers or other stakeholder groups, such as private forest owners, environmental NGOs or the general public. Thereby, we set out to study the perception and knowledge of foresters and other stakeholders on the health status of European oak forests affected by oak lace bug and to investigate what forest health management measures would be acceptable to these target groups. An online survey questionnaire was designed and distributed via social networks, as well as professional networks via e-mails. The survey questionnaire was completed by 2084 respondents from nine European countries: Austria, Croatia, Belgium, France, Hungary, Italy, Romania, Serbia and Slovenia. Even though only a little over 60% of respondents reported they had noticed the discolouration of oak leaves caused by OLB, almost all (93%) considered it to be a problem. As respondents come from a country where C. arcuata is widespread and established, people%s general knowledge and awareness of OLB began to increase. The survey revealed that foresters thought that the insect affected photosynthesis, acorn crop and the aesthetics of the trees, but cannot cause death of trees. However, they assume that the value of the wood would decrease (this fact is also supported by the respondents who are connected to an environmental NGO), but that OLB does not affect property value. However, forest owners claim that the value of the property can be affected and that people would avoid entering the forest. In terms of potential control methods, respondents preferred biological or mechanical measures over chemical ones. We consider this study to be a good basis for further research on the topic of perception, knowledge and attitudes related to OLB since we can expect that the IAS, such as OLB, will certainly spread to European countries that were not included in this survey.
Ključne besede: attitude, citizen knowledge, Europe, forest health, IAS control measures, invasive alien species, survey
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2021; Ogledov: 1255; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

122.
Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovih
Boris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek

Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1327; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (582,71 KB)

123.
124.
125.
126.
127.
128.
129.
130.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh