101. Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojevMilan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4408; Prenosov: 1800
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
102. |
103. |
104. Integralna foto-terestrična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdomMilan Hočevar, David Hladnik, 1988, izvirni znanstveni članek Ključne besede: umiranje gozdov, fotointerpretacijski ključ, prirastek, jelka, aeroposnetki, poklicna obolenja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4147; Prenosov: 1785
Celotno besedilo (1,26 MB) |
105. Presoja prostorskega stratificiranja za vzorčno ocenjevanje gozdnih zemljiščDavid Hladnik, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za vzorčno ocenjevanje rabe gozdnih zemljišč in pokrovnosti ter njunih sprememb na Slovenskem predlagamo stratificiranje prostorskih podatkov na podlagi tipologije gozdnih rastišč. Na podlagi karte rabe zemljišč in tipologije gozdnih rastišč smo ocenili prostorska merila variabilnosti za krajinske kazalce in jih primerjali s stratificiranjem po statističnih regijah. Ker gozd po površini prevladuje v 10 od 12 statističnih regij, te ne predstavljajo izhodišča za oblikovanje stratumov, s katerimi bi pojasnjevali razlike v variabilnosti deležev rabe zemljišč. S statističnimi regijami smo pojasnili 21 % skupne variance za ocenjevanje deležev kmetijske rabe in 17 % variance za delež gozda. Z razvrščanjem kilometrskih kvadratov po tipologiji gozdnih rastiščnih tipov je bil pojasnjen večji del variabilnosti kot v prostorskem merilu statističnih regij, vendar na račun velikega števila skupin oziroma 29 stratumov. Velike razlike v krajinskih kazalcih za te skupine gozdov ponazarjajo, da je prostorsko merilo za oblikovanje stratumov manjše od regionalnega.
Ključne besede: raba zemljišč, varianca rabe, varianca pokrovnosti, gozdna zemljišča, tipologija gozdnih zemljišč
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4572; Prenosov: 2128
Celotno besedilo (876,96 KB) |
106. Consistency of stand density estimates and their variability in forest inventories in SloveniaDavid Hladnik, Laura Žižek, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: The national estimates of forest resources in Slovenia are based on data aggregation from forest inventories conducted in forest management units of Slovenia Forest Service (SFS) and on the parallel forest inventory established within the Forest and Forest Ecosystem Condition Survey (FECS) as a continuation of international forest monitoring programme. Since the difference in sampling design and temporal dynamics of data collection is of key importance for inventories at the level of forest management units compared to large-area forest inventories, the consistency of stand densities was checked in both concepts. Comparing growing stock estimates in FECS on the systematic 4-km grid of sampling plots from SFS forest management planning, no overall significant differences in temporally comparable periods have been detected. We propose a basis enabling consistent estimates of structural forest characteristics at the national level for the process of forest inventory harmonization in Slovenia.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4581; Prenosov: 2468
Celotno besedilo (920,10 KB) |
107. Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v SlovenijiGal Kušar, David Hladnik, Milan Hočevar, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves.
Ključne besede: volumenske funkcije, volumen dreves, lesna zaloga, smreka, Picea abies, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4560; Prenosov: 2187
Celotno besedilo (791,99 KB) |
108. On the use of R programming language in the analyses of spatial dataMilan Kobal, Andrej Ceglar, Klemen Eler, Barbara Medved Cvikl, Luka Honzak, Primož Simončič, David Hladnik, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: R is a powerful and increasingly popular programming language with strong graphical and presentation features and large expanŽdability. Although primarily intended for statistical computing, R has paved its way to the field of GIS through the development of specialized extension packages. It offers a wide range of functions at all GIS levels: data acquisition, data manipulation, graphical reŽpresentation and quantitative analysis. The paper presents R as an open source alternative to the existing commercial GIS software. It proves especially well when advanced quantitative methods on spatial data are needed (e.g. spatial modelling). We demonstrate R capabilities through spatial analysis of forest area in Snežnik (South Slovenia), where the possibilities of data import, conversion and export into various GIS formats and possibilities of geostatistics, spatial modelling and spatial visualization are demonstrated.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5233; Prenosov: 2715
Celotno besedilo (2,43 MB) |
109. |
110. Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcijDavid Hladnik, Milan Kobal, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah.
Ključne besede: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4430; Prenosov: 1884
Celotno besedilo (882,11 KB) |
