Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Daniel %C5%BDlindra) .

41 - 50 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
Reconstruction of rockfall activity through dendrogeomorphology and a scar-counting approach : a study in a beech forest stand in the Trenta valley (Slovenian Alps)
Barbara Žabota, Daniel Trappmann, Tom Levanič, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Trees represent an important archive that can be used to reconstruct the spatial and temporal patterns of rockfall events. Rockfall impacts can be recorded in the form of anomalies in tree rings and impact scars on the tree stem. In this paper we demonstrate the use of an approach based on counting scars for reconstructing the frequency and spatial pattern of past rockfalls. The approach was applied by counting the visible scars on the stem surface of 52 European beech trees (Fagus sylvatica L.) in the area of the Trenta Valley, Slovenia. The average number of impacts per trees was 7, and the impacts were mostly classified as old, indicating reduced rockfall activity in recent years. The average recurrence interval was 31.8 years, which was reduced by 1.2 years by the application of the conditional impact probability. The spatial pattern of rockfall impacts shows that rockfall activity is higher in the middle part of the studied slope.
Ključne besede: rockfall, natural hazards, dendrogeomorphology, tree rings, stem scars, recurrence interval
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2020; Ogledov: 4036; Prenosov: 3021
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

42.
Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službe
Nike Krajnc, Primož Simončič, Lado Kutnar, Daniel Žlindra, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Mitja Skudnik, Matevž Triplat, 2019, strokovni članek

Povzetek: Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost.
Ključne besede: gozdarstvo, javna gozdarska služba, raziskovalna dejavnost, Gozdarski inštitut Slovenije, javna gozdarska služba
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2682; Prenosov: 735
.pdf Celotno besedilo (566,80 KB)

43.
Rehabilitacija oseb z možganskimi tumorji
Nika Goljar, Daniel Globokar, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1328; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (271,36 KB)

44.
45.
46.
47.
48.
Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Ključne besede: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4516; Prenosov: 1939
.pdf Celotno besedilo (309,64 KB)

49.
Impregnabilnost in izpirljivost bakrovih zaščitnih pripravkov v odvisnosti od anatomske smeri lesa
Miha Humar, Daniel Žlindra, 2007, drugi znanstveni članki

Povzetek: Zaradi omejitev uporabe klasičnih baker/kromovih pripravkov, industrija išče alternative za zaščito lesa v stiku z zemljo. Za impregnacijo takšnega lesa moramo uporabiti fungicide, ki se iz lesa ne izpirajo. Učinkovitost vezave v les določamo s standardno metodo, z majhnimi vzorci, kjer je delež aksialnih površin večji kot v praksi. Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je izpiranje bakrovih učinkovin iz različnih anatomskih smeri. V ta namen smo orientirane smrekove vzorce impregnirali s pomočjo vakuuma z dvema bakrovima pripravkoma; vodno raztopino bakrovega(II) sulfata in komercialnim pripravkom Silvanolin. Rezultati so pokazali, da je izpiranje iz radialnih in tangencialnih površin primerljivo. Ugotovili smo, da se modra galica pri višjih koncentracijah najbolj izpira iz aksialnih ploskev, Silvanolin pa iz radialnih in tangencialnih površin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, etanolamin, impregnabilnost, navzem, penetracija, vezava
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4428; Prenosov: 1909
.pdf Celotno besedilo (329,25 KB)

50.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh