221. |
222. |
223. |
224. Prisotnost in prostor : Kritika časaJonel Kolić, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Živimo v družbi, ki se krčevito trudi pretvoriti celokupnost življenja v predvidljivo strukturo. Uniformiranje človekovega obnašanja in mišljenja kot posledica globalizacije in digitalizacije sveta pričuje o tovrstni težnji. Čas s svojo razdelitvijo na preteklost, sedanjost in prihodnost predstavlja tripartitno strukturo, ki fragmentira človekovo življenje in sooblikuje strahove in upanja človeštva. Znotraj zahodne filozofije so se oblikovale tri ontologije časa, ki opredeljujejo okvire njegovega pojmovanja. V prispevku raziskujemo značilnosti in meje sleherne izmed njih, posvetimo se zlasti tretji, kakršna se je s posebnim poudarjanjem večnosti pojavila v opusu Emanueleja Severina. Kritiko časa nadaljujemo z razpravljanjem o njegovi intimni povezanosti z mislečim umom in načinom, na katerega misel deluje znotraj predpostavljenega »onstranstva«, ki se najbolj izraža s problematiziranjem in s projekcijami glede prihodnosti in preteklosti. Takšna interna logika misli razkriva, zakaj je možnost brezčasnosti, potem ko se je pojavila pri posameznih mislecih Zahoda, ostala nedovršena. Natanko to možnost skušamo v prispevku vzeti zares kot neposrednost, ki se mirno razteza onkraj prepričanja o obstoju časa in se artikulira s kontemplacijo o zavesti, prostoru in prisotnosti.
Ključne besede: čas, ontologija, zavest, prostor, prisotnost
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (370,34 KB) |
225. |
226. O totalitariumuDean Komel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Filozofske, zgodovinopisne, sociološke, politološke, kulturološke in druge raziskave totalitarizma v 20. stoletju se osredotočajo na njegovo »družbeno pojavnost«, brez uvida, da je takšna »družbena pojavnost« lahko sama totalizirajoča glede horizonta sveta kot celote bivajočega, čeprav ga jemlje kot svojo »objektivno predpostavko«. Totalitarnost kot totalitarium se opolnomočuje s postavljanjem sveta, ki ga diktira totalizacija družbene subjektivitete. Prav tako je sistem produkcije, ki ga opredeljuje tehnoznanstveni napredek in se globalno kapitalizira, potrebno dojeti v kontekstu opolnomočenja družbene subjektivitete, ki se funkcionalno »objektivira« v totalitarium. Totalitarium vzpostavljajo različni bloki in cone funkcioniranja, vendar ne v zgodovinskem zaporedju, marveč kot konjunktura urejanj razporejanj, podrejanj in preurejanj, ki vsepovsod prevzemajo oblast.
Ključne besede: totalitarium, totalitarnost, družba, subjektiviteta, svet
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 17
Celotno besedilo (289,35 KB) |
227. Metaphysics and Transhumanism : Reflections on “Calculative Rationality”Tonči Valentić, 2023, strokovni članek Povzetek: The paper delves into the complex dynamics between ancient metaphysical understandings and contemporary transhumanist aspirations. Exploring the roots of metaphysics, it provides a panoramic overview of its key philosophers and concepts, and how it has evolved in the context of modern cognitive challenges. In addition, an in-depth analysis of transhumanism, its biotechnological visions, and influence on classical philosophical thought is provided. Special attention is paid to a critical review of transhumanism through the prism of prominent authors, such as Bishop, Lilley, and Sorgner, and it is analyzed how transhumanism redefines classical philosophical categories. The central part of the research is aimed at synthesizing metaphysical and transhumanist worldviews, exploring points of convergence and separation. The conclusion emphasizes the key findings and implications of the research, pointing to potential directions for future research, and reflects on the permanent role of metaphysics in the age of transhumanism.
Ključne besede: transhumanism, metaphysics, the technosphere, perception, reality
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 21
Celotno besedilo (293,64 KB) |
228. The Achievements of the Politics of Friendship : Jacques Derrida's Upcoming CommunityŽarko Paić, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: The problem with the disappearance of absolute sovereignty from Bodin to Schmitt, as Derrida views it within his late (ethical-political) deconstruction, is that there no longer exists a sufficient reason for any effectiveness of representing the Other. Reasons are reducible to this or that form of violence. Everything must be dismantled and disassembled. What remains of sovereignty becomes contingency and singularity of the space between power and freedom. In this space, Derrida begins with the view of the Other and unconditional hospitality as a deconstruction of previous metaphysical politics of hospitality. The Other must be emancipated from the perspective of the subject’s metaphysics and its inherent violence. In the discourse of politics of friendship lies the ground for democracy to come as a final soteriological solution for other headings of history.
Ključne besede: politics of friendship, upcoming community, Jacques Derrida, deconstruction of sovereignty, violence, the Other
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 18
Celotno besedilo (361,04 KB) |
229. Levinas vs. Maldiney : On the Face of Sensible NaturePetr Prášek, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: If environmental ethics would be a part of politics, as Levinas suggests, it would run the danger of privileging human interests and downplaying the power of nature’s own ethical call. This is why the present article against Levinas argues that nature needs and has a face in the strong ethical sense. It begins by extracting the definitional criteria of the face from Levinas, and then—through an excursion into the work of Maldiney, whose relevance for eco-phenomenology it wants to highlight—follows some of the attempts to extend the concept of face beyond human ethics. Thus, the article concludes that sensible nature, giving itself as Maldiney’s event, does not have a human face, but the encounter with its transcendence in its various facialities has a similar ethical force, from which an eco-phenomenological ethics of nature could grow.
Ključne besede: eco-phenomenology, environmental ethics, nature, face, Levinas, Maldiney
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 30
Celotno besedilo (322,67 KB) |
230. Narcis brez narcizmaMario Kopić, 2023, strokovni članek Povzetek: Mit o Narcisu velja za zgodbo o kazni, ki jo naslovni junak prejme, ker se zaljubi sam vase. Z upoštevanjem interpretacij mita o Narcisu pri Ovidu, Freudu, Lacanu, Dalíju, Blanchotu, Girardu, Kofmanovi in Nancyju, avtor skuša pokazati, da je takšna interpretacija, četudi nam nekaj pove o izvoru mita samem, napačna. Mit o Narcisu ne govori o obsedenosti s sabo, saj Narcis, za razliko današnjih narcisistov, ne prepozna samega sebe v ogledalu in ne ve, da gleda samega sebe. Vidi obraz, ki se mu zdi prelep, tako lep, da si ga strastno želi in se bo v njem končno tudi izgubil. Vidi tujca.
Ključne besede: Narcis, narcizem, psihoanaliza, zrcalni stadij, Salvador Dalí, Ovid
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 17
Celotno besedilo (290,74 KB) |
