41. Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v SlovenijiMiha Krofel, Ivan Kos, 2010, drugi znanstveni članki Povzetek: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Ključne besede: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4700; Prenosov: 2017
 Celotno besedilo (88,51 KB) |
42. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v SlovenijiNike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Ključne besede: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4284; Prenosov: 1928
Celotno besedilo (4,90 MB) |
43. Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okoljuMilan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%.
Ključne besede: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4701; Prenosov: 1940
Celotno besedilo (4,99 MB) |
44. Ekonomska utemeljitev finalne predelave lesa v LRSAlojz Žumer, 1959, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, lesarstvo, industrija, predelava lesa, ekonomska analiza, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2847; Prenosov: 926
Celotno besedilo (20,63 MB) |
45. |
46. Foliarna vsebnost hranil smreke na nekaterih najbolj razširjenih rastiščih v Sloveniji na različnih geološko-petrografskih podlagahJanko Kalan, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, smreka, foliarne analize, smrekove iglice, petrografija, rastišča, kemična analiza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2723; Prenosov: 657
Celotno besedilo (3,12 MB) |
47. Herbicidi v gozdarstvuMarjanca Pavle, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, drevesnica, plevel, herbicidi, sadika, smreka, topol, foliarne analize, analiza zemlje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3175; Prenosov: 616
Celotno besedilo (4,86 MB) |
48. Primerjava metod vrednotenja okoljskih razmer gozdnih ekosistemov na osnovi fitoindikacijeLado Kutnar, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišče, dejavnik okolja, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda dela, vrednotenje, klastrska analiza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4464; Prenosov: 1931
Celotno besedilo (2,00 MB) |
49. Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektovTom Levanič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike.
Ključne besede: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4469; Prenosov: 1880
Celotno besedilo (1,30 MB) |
50. Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zrakaIvan Smole, Lado Kutnar, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4420; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (324,77 KB) |
