891. Načrt središča za Jugovzhodno EvropoYannis Fallas, Nikolaos Ntavos, Panagiotis Karagiannis, Dimitris Tsimplinas, Georgios Ntalos, Polona Hafner, Andreja Vedenik, Jožica Gričar, Iva Božić, Danijela Šarić Bartolović, Ivan Ambroš, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: transport lesa, dobre prakse, inovacije, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 339; Prenosov: 2 |
892. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 327; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
893. Ocena finančnega bremena pri bolnikih z rakom v SlovenijiMarjeta Skubic, Katja Vöröš, Andraž Perhavec, Mojca Bavdaž, Petra Došenović Bonča, Tjaša Redek, Ivica Ratoša, Helena Barbara Zobec Logar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Finančna toksičnost (FT) predstavlja vse objektivne finančne posledice in subjektivne finančne skrbi, ki se pojavljajo pri bolnikih z rakom in njihovih svojcih zaradi bolezni in zdravljenja. Finančno breme, ki ga imajo slovenski bolniki z rakom, pred našo raziskavo še ni bilo opredeljeno, prav tako ni bil poznan vpliv FT na kakovost življenja (QoL).Namen: Cilj raziskave je bila ocena FT pri bolnikih z rakom v Sloveniji, njen vpliv na QoL bolnikov in preizkus dosedanjih inštrumentov za oceno FT in QoL.Metode: Za merjenje FT smo uporabili anketno metodologijo. Razvili smo lasten vprašalnik za oceno FT in uporabili mednaro-dno validirana vprašalnika FACIT-COST in EORTC QLQ-C30. Raziskava je bila prospektivna in presečna, potekala je na Onkolo-škem inštitutu Ljubljana od junija do oktobra 2023. Rezultati: Analizirali smo 590 veljavnih anket. Na podlagi vprašalnika FACIT-COST smo ugotovili, da večina anketiranih bolnikov (53,7 %) nima FT, pri 42,9 % anketiranih bolnikov pa je bila ta večinoma blaga do zmerna. Nizko FT med slovenski-mi bolniki z rakom smo potrdili tudi z vprašalnikom EORTC QLQ-C30 in lastnim vprašalnikom. Večina bolnikov (85,1 %) je ocenila, da zaradi bolezni in zdravljenja niso imeli večjih stroškov. Na podlagi kazalnika finančnega bremena FACIT-COST in EORTC QLQ-C30 smo ugotovili, da so rizične skupine za večjo FT predvsem bolniki z nižjim neto dohodkom na gospodinjstvo (p ≤0,001), mlajši bolniki (p < 0,001), bolniki z rakom dojk (p = 0,016), zaposleni (p < 0,001), pa tudi bolniki na aktivnem onkološkem zdravljenju (p = 0,039). Pri lastnem vprašalniku so se za statistično pomembne pokazali še nižja stopnja izobrazbe (p ≤ 0,001), pode-želsko okolje (p = 0,033) in vrsta zdravstvenega zavarovanja (p = 0,006). Vpliv veroizpovedi na FT na podlagi lastnega vprašalnika ni povezan z večjo FT, kot je to razvidno iz vprašalnikov FACI-T-COST in EORTC QLQ-C30. Potrdili smo tudi vpliv nižjega dohodka na slabšo QoL, ostali parametri, ki vplivajo na QoL, pa so še: zelo nizka ali zelo visoka stopnja izobrazbe, rak glave in vratu in aktivnost onkološkega zdravljenja.Zaključki: V Sloveniji večina bolnikov z rakom ne občuti FT, v 42,9 % pa je ta blaga do zmerna. FT je statistično značilno povezana z višino dohodka, starostjo, vrsto raka, zaposlitvenim statusom, aktivnostjo onkološkega zdravljenja, pa tudi s stopnjo izobrazbe, podeželskim okoljem in vrsto zdravstvenega zavarova-nja. Večja FT je povezana s slabšo QoL. Ta je povezana prav tako z višino dohodka, stopnjo izobrazbe, vrsto raka in aktivnostjo onkološkega zdravljenja.
Ključne besede: finančno breme, kakovost življenja, breme raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 309; Prenosov: 156
Celotno besedilo (5,00 MB) |
894. |
895. |
896. Nov interaktivni spletni pregledovalnik tržnih potencialov okroglega lesaŠpela Ščap, Matjaž Dovečar, Matevž Triplat, Vasja Kavčič, 2024, strokovni članek Ključne besede: spletni pregledovalnik, tržne razmere, okrogel les, gozdarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,42 MB) |
897. Obsevanje benignih bolezniIvica Ratoša, Blaž Grošelj, Boris Jančar, Uroš Smrdel, Jasna But-Hadžić, Helena Barbara Zobec Logar, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilja zdravljenja z obsevanjem benignih bolezni sta povrnitev funkcije in izboljšanje kakovosti življenja. Obsevanje benignih bolezni se običajno izvaja z nizko dnevno in celokupno obsevalno dozo. V primerjavi z dozo, ki se jo uporablja za zdravljenje malignih obolenj, je doza tukaj navadno precej nižja. S sodobnimi obsevalni-mi tehnikami, ki se uporabljajo v radioterapiji v zadnjem desetletju, je tveganje za poškodbe zdravega tkiva majhno. Z natančnim načrtovanjem obsevanja se žarki usmerijo na prizadeto območje, kar omogoča ohranitev zdravih tkiv. Obsevanje je tako varno in učinkovito, a je treba kljub temu vedno oceniti, kdaj je dobrobit obsevanja večja od morebitnih neželenih učinkov.
Ključne besede: obsevanje, benigne bolezni, bolečina
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 350; Prenosov: 188
Celotno besedilo (4,38 MB) |
898. |
899. |
900. |
