271. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Andreja Eberl, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Aleš Christian Mihelač, Milica Miljković, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, 2023, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 799; Prenosov: 315
Celotno besedilo (971,73 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
272. Sindrom tumorskega razpadaBarbara Jezeršek Novaković, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Sindrom tumorskega razpada predstavlja eno od pogostejših nujnih stanj v onkologiji. Nastane zaradi
obsežnega razpada tumorskih celic in posledičnega sproščanja večjih količin kalija, fosfata in nukleinskih
kislin v sistemski krvni obtok. Razgradnja nukleinskih kislin v urate (soli sečne kisline) vodi v
hiperurikemijo, povečano izločanje uratov pa lahko povzroči precipitacijo uratov v ledvičnih tubulih in
vazokonstrikcijo v ledvicah, moteno avtoregulacijo ledvičnega obtoka, zmanjšanje pretoka skozi ledvici,
vnetje in posledično akutno ledvično okvaro. Hiperfosfatemija z odlaganjem kalcijevega fosfata v ledvičnih
tubulih dodatno prispeva k akutni ledvični okvari. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 117
Celotno besedilo (166,81 KB) |
273. |
274. |
275. Histološka diagnostika raka dojkBarbara Gazić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Diagnozo raka dojk postavi patolog na osnovi mikroskopskega pregleda vzorca tkiva. Patolog na podlagi histološkega pregleda tkiva določa oz. meri tudi klasične prognostične dejavnike in prediktivne dejavnike in jih poda v standardiziranem histološkem izvidu. Na podlagi histološkega izvida načrtujemo zdravljenje bolnic oz. bolnikov z rakom dojk. Patolog določi histološki tip tumorja, stopnjo malignosti tumorja, velikost tumorja, prizadetost pazdušnih bezgavk, prisotnost
invazije v limfne in/ali krvne žile, estrogenske in progesteronske receptorje, status HER2 in proliferacijski indeks MIB1. Za bolnice z majhnim tveganjem za ponovitev bolezni, na zahtevo onkologa, pripravi vzorec tumorskega tkiva za molekularno preiskavo 'Mammaprint' ali 'Oncotype DX ' in ga pošlje v tujino, kjer preiskave opravljajo. Bolnicam oz. bolnikom s trojno negativnim umorjem
in razširjeno boleznijo določi delež PD-L1 pozitivnih tumorskih in/ali imunskih celicah, v primeru klinične indikacije pa pripravi tudi vzorec tumorskega tkiva za določitev prisotnosti mutacij v genu PIK3CA z molekularnimi preiskavami. Poleg prognostičnih in prediktivnih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na sistemsko zdravljenje, patolog izmeri oddaljenosti tumorja od kirurških robov in v izvidu poroča o prisotnosti zasevkov v odstranjenih pazdušnih bezgavkah, da lahko načrtujemo dodatno kirurško zdravljenje, če je potrebno. Če je bila bolnica zdravljena z neoadjuvantno kemoterapijo, patolog oceni, ali je v vzorcu dojke ali bezgavk ostanek invazivnega tumorja oz. kakšna je stopnja regresije tumorja po zdravljenju. Ključne besede: rak dojk, diagnostika, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 521; Prenosov: 151
Celotno besedilo (74,80 KB) |
276. |
277. |
278. What about the family? : the role and meaning of family in the integration of migrant childrenZorana Medarić, Barbara Gornik, Mateja Sedmak, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Based on field research in Slovenian schools, the article examines the role of the family in the integration process of migrant children. While migrant children perceive the family as the most important factor influencing their overall well-being and life satisfaction, research shows that parents of migrant children are often not involved in school activities and life. The article explores how the role of parents in the integration process of migrant children in the school environment is understood at the policy level and how it is perceived by migrant children and the educational community. It also explores what are the main barriers to the involvement of migrant parents in schools and what are the existing practices and experiences in Slovenian schools. The analysis is based on qualitative research in Slovenian schools with children and the educational community conducted as part of the Migrant Children and Communities in a Transforming Europe (MiCREATE) project. Ključne besede: migration, migrant children, integration, child-centered approach, family, school Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 335
Celotno besedilo (446,31 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
279. Oligometastatski rak 2022 : [strokovno srečanje2022, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Povzetek: Oligometastatski rak predstavlja v zdravljenju onkoloških bolnikov posebno entiteto. Čeprav gre v osnovi za metastatsko bolezen, pa novejši pristopi in novi načini zdravljenja omogočajo izboljšanje kontrole bolezni in preživetja. Čedalje agresivnejše zdravljenje s sistemsko terapijo, imunoterapijo, tarčnimi zdravili, obsevanjem, operativnim zdravljenjem in številnimi drugimi pristopi, to bolezen postavlja v povsem novo luč in verjetno ni daleč čas, ko bomo rekli, da je oligometastaski rak ozdravljiv. Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 367
Celotno besedilo (20,69 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
280. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge. Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 289
Celotno besedilo (328,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |